Predsednik nadzornega sveta NLB-ja Primož Karpe in predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak. Foto: BoBo
Predsednik nadzornega sveta NLB-ja Primož Karpe in predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak. Foto: BoBo

"Kljub negotovim razmeram, senci vojne v Evropi ter energetski krizi in upočasnjeni gospodarski rasti je bilo leto 2022 najboljše leto v zgodovini NLB Skupine," so v največji banki v državi zapisali ob objavi nerevidiranih poslovnih izidov za lani. "S ponosom poudarjamo, da je v letu 2022 NLB ustvaril najvišji dobiček po davkih v zgodovini katerega koli podjetja s sedežem v Sloveniji," je poudaril predsednik uprave banke Blaž Brodnjak.

Rezultati NLB Skupine so po njegovih besedah izrazito trdni, v banki pa verjamejo, da bodo lahko to, kar je bilo objavljeno danes, ponavljali skozi daljše srednjeročno obdobje, če v tem času ne bo zelo velikih pretresov. Nanje pa v tem trenutku ne računajo.

Lanski rezultati kažejo, da nam je izrazito negotove okoliščine uspelo previhariti na zgodovinski način.

Brodnjak

Skupni čisti prihodki skupine, ki deluje v vseh državah nekdanje Jugoslavije, razen na Hrvaškem, so se ustavili pri 798,5 milijona evrov, kar je 20 odstotkov več kot leto prej. Brez 35,6 milijona evrov vrednega prispevka N Banke so se povečali za 14 odstotkov.

Čisti obrestni prihodki so se v okolju naraščajočih obrestnih mer na posojila in še vedno skoraj ničelnih obrestnih mer na denarne vloge povečali za 23 odstotkov, na 504,9 milijona evrov. Brez prispevka N Banke je bila rast 17-odstotna, v banki pa so jo pripisali večjemu obsegu poslovanja, višjim osrednjim obrestnim meram v evrskem območju ter zelo velikemu obsegu novih posojil.

Po Brodnjakovih besedah v skupini delujejo v smeri, da bi skladno z napovedmi analitikov letos dosegli približno 300 milijonov evrov dobička iz rednega poslovanja. V tem trenutku so precej optimistični, da bodo to dosegli.

Sem zelo vesel tega, tovrstni podatki so pozitivni, po drugi strani kažejo na relativno stabilnost bančnega sektorja v Sloveniji, po drugi strani pa tudi na to, da kriza za določene dejavnosti ni bila problematična.

Komentar ministra Klemna Boštjančiča

Letna neto obrestna marža je za skupino dosegla 2,30 odstotka, kar je 0,23 odstotne točke več glede na prejšnje leto, medtem ko je zaradi višjih obrestnih prihodkov obrestna marža v zadnjem četrtletju dosegla 2,65 odstotka oziroma 0,38 odstotne točke več kot v tretjem.

Čisti neobrestni prihodki so narasli za 14 odstotkov, na 293,6 milijona evrov, od česar je N Banka prispevala 9,9 milijona evrov. Brez tega bi bila rast 10-odstotna. Čiste opravnine so dosegle 273,4 milijona evrov, kar pomeni 15-odstotno rast oziroma 12-odstotno povečanje brez prispevka N Banke.

Skupni stroški znašali 460,3 milijona evrov

Neto oslabitve in rezervacije, oblikovane za posojilno tveganje, so za lani znašale 17,5 milijona evrov, od česar je bilo 8,9 milijona evrov oblikovanj rezervacij za pričakovane posojilne izgube za portfelj posojil N Banke na dan prevzema. "Zaradi slabših makroekonomskih napovedi in poslabšanja parametrov tveganj je NLB v zadnjem četrtletju oblikoval neto oslabitve in rezervacije za kreditno tveganje v višini 25 milijonov evrov," so pojasnili v banki. Predlani je skupina medtem stroške rezervacij sproščala v vrednosti 35,8 milijona evrov.

Druge oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v znesku 11,4 milijona evrov, od česar je bilo 4,6 milijona evrov predvidenih za reorganizacijo srbske Komercijalne banke v prvi polovici leta, 5,7 milijona evrov pa za reorganizacijo N Banke v zadnjem četrtletju. Te oslabitve in rezervacije so bile ob integraciji Komercijalne banke še veliko višje v 2021, ko so dosegle 27,1 milijona evrov.

Skupni stroški so znašali 460,3 milijona evrov, od česar je 22,8 milijona evrov posledica prevzema N Banke. Brez tega prispevka so se stroški v primerjavi z letom pred tem povečali za pet odstotkov, od tega stroški dela za 11 odstotkov. Bilančna vsota skupine se je ob prevzemu Sberbanka oz. zdaj N Banke, ki je sledil ruskemu napadu na Ukrajino, povečala za 12 odstotkov, na 24,16 milijarde evrov.

Prvič v zgodovini več kot 20 milijard evrov depozitov strank

Stanje bruto posojil strankam v skupini se je v letu 2022 zvišalo za 2,49 milijarde evrov ali 23 odstotkov, na skoraj 13,40 milijarde evrov. Od tega je bil prispevek N Banke 953,7 milijona evrov. Brez N Banke je rast dosegla 1,54 milijarde evrov ali 14 odstotkov.

Obseg denarnih vlog skupine je lani narasel za skoraj 2,39 milijarde evrov ali 14 odstotkov na blizu 20,03 milijarde evrov. Pri tem je prispevek zaradi nakupa N Banke znašal 898,5 milijona evrov. Brez tega bi bila rast obsega depozitov osemodstotna.

Prvič v zgodovini je skupina tako zbrala več kot 20 milijard evrov depozitov strank. "Tako ugoden trend glavnega vira financiranja bančne skupine v času vse večje negotovosti in inflacije, ki načenja razpoložljiva sredstva gospodinjstev, odraža zaupanje strank v NLB Skupino," pravijo v banki. Močna depozitna osnova po njihovih navedbah pomeni razmeroma nizek povprečni strošek financiranja skupine, hkrati pa omogoča prožnost, ki je nujno potrebna za doseganje poslovnih ciljev.

Banka izboljšala tudi napovedi za letos in pričakovanja za leto 2025

Na zadnji dan leta je količnik skupnega kapitala na ravni skupine dosegal 19,2 odstotka ali 1,4 odstotne točke več kot leto poprej, količnik navadnega temeljnega kapitala pa 15,1 odstotka ali 0,4 odstotne točke manj. Višja kapitalska ustreznost je posledica višjega zneska kapitala, ki so ga v skupini na različne načine povečali za 553,9 milijona evrov, po drugi strani pa se je tveganju prilagojena aktiva povečala za nekaj več kot 1,98 milijarde evrov.

Banka je ob objavi rezultatov za lani izboljšala tudi napovedi za letos in okvirna pričakovanja za leto 2025. Redni prihodki naj bi tako letos namesto prvotno napovedanih 850 milijonov evrov dosegli 900 milijonov, leta 2025 pa naj bi presegli milijardo evrov. Napoved rasti posojil za letos ostaja na ravni srednje enomestne številke, do 2025 pa v NLB-ju pričakujejo okrepitev za 10 odstotkov.

Te so za letos predvidene v znesku 110 milijonov evrov, tudi tokrat pa bodo po Brodnjakovih besedah zelo verjetno izplačane v dveh obrokih. S tem, kot pravi, vzpostavljajo dvakrat na leto dialog z lastniki, kar je še posebej pomembno v okolju, ko bi znalo biti pred NLB-jem veliko priložnosti za večje naložbe.

Naslednje leto je dividenda načrtovana v vrednosti 130 milijonov evrov, skupno pa bo po načrtih NLB-ja v času med 2022 in 2025 dosegla 500 milijonov evrov. Brodnjak verjame, da je mogoče najti vmesno pot med zadovoljevanjem kratkoročnih pričakovanj lastnikov v smislu dividend in dolgoročnih interesov v smislu povečevanja vrednosti skupine skozi njeno rast.

V Sloveniji so glede širitve pri bančnem poslovanju omejeni, imajo pa zelo veliko ambicijo na področju lizinške dejavnosti, kjer so po izstopu iz dejavnosti zaradi državne pomoči, prejete leta 2013, šele na začetku vnovične poti s približno sedemodstotnim tržnim deležem.

"Imamo kapital, likvidnost, sposobnost, znanje in ambicijo za prevzeme," je zatrdil prvi mož NLB-ja. V primeru prodaje kakšnega pomembnejšega lizinškega podjetja na trgu bi tako lahko bili eden izmed "zanimivih ponudnikov".

Po končani prodaji Nove KBM madžarskemu OTP-ju je sicer pričakovati, da bosta ameriški sklad Apollo in Evropska banka za obnovo in razvoj kmalu poskušala najti novega lastnika za družbo Summit Leasing Slovenija.

Priložnosti za bančne prevzeme medtem vidijo na trgih nekdanje Jugoslavije, kjer deluje skupina. Potencial za nakup ocenjujejo na približno tri milijarde evrov bilančne vsote.
Izrazito jih po Brodnjakovih besedah zanima utrditev položaja na srbskem trgu, najbolj pa bi bili veseli morebitne priložnosti za ponoven vstop na hrvaški trg in zaokrožitev prisotnosti v celotni nekdanji skupni državi.

Brodnjak ocenjuje, da so po vstopu Hrvaške v schengen in evrsko območje nastale okoliščine, v katerih je mogoče o ureditvi odprtih vprašanj s Hrvaško konstruktivno govoriti. Upajo, da se bo ta proces zgodil hitro, pri tem so pripravljeni maksimalno pomagati.

Je pa opozoril, da jim na Hrvaškem ni treba takoj kupiti banke, ampak so tu lahko prej čezmejno financiranje projektov ter nakupi obveznic države in dolžniških vrednostnih papirjev velikih podjetij. NLB, tako Brodnjak, pošilja na Hrvaško že dalj časa zelo spodbudne in pozitivne signale, saj so prepričani, da je njihov vstop na tamkajšnji trg v korist hrvaškega gospodarstva, države in prebivalstva. Sinergije med državama in gospodarstvoma so zelo velike, je dodal.

2,4 milijarde evrov v državni proračun

Predsednik uprave NLB-ja je poudaril še, da je banka od začetka leta 2011 do danes prek privatizacijske kupnine, dividend in vplačanih davščin v državni proračun vplačala približno 2,4 milijarde evrov, medtem ko je od leta 2011 do leta 2013 prejela 2,23 milijarde evrov državne pomoči, samo v 2013 pa 1,55 milijarde evrov.

Brodnjak se je tako slovenskim davkoplačevalcem še enkrat zahvalil za takratno zaupanje, verjame pa, da so pričakovanja javnosti izpolnili in da jih bodo tudi v prihodnje. Resnično zadovoljen pa bo, če bo država nekoč v NLB-ju prepoznala toliko potenciala, da bo sodelovala v razvojni dokapitalizaciji, ko bi imela banka priložnost kupiti večjo ustanovo v regiji in bi ji manjkalo kapitala, ki ga lahko zagotovi sama navznoter. V tem vidi zadnji kamenček v mozaiku krepitve zaupanja.

Prvi nadzornik banke Primož Karpe je medtem strnil, da ima NLB zdaj poslovni model, ki je popolnoma drugačen kot pred desetletjem in je ustvaril temelje, da banka raste hitreje od trga in vzdržno glede na stroške kapitala. "Po navadi nisem velik optimist, a tokrat nimam razloga, da ne bi izrazil prepričanja, da se razcvet NLB-ja šele začenja," je dejal.