Slovenske kmete v sedanjih razmerah najbolj skrbijo podivjane cene vhodnih surovin, tako energentov kot tudi gnojil, je poudaril predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič. "Mi si pravzaprav ne bi želeli nobenih državnih pomoči, pač pa predvsem poštenega plačila pridelkov. Ni zadosti, da si pokrivamo stroške, pač pa bi nam moralo nekaj ostati tudi za razvoj in normalno delo," je dejal Žveglič.

Ob tem je poudaril, da so se cene mineralnih gnojil, če je do njih že mogoče priti, močno dvignile, samo dušikova gnojila so se v dveh letih z 200 evrov za tono podražila na 1000 evrov. To bi lahko po njegovem mnenju ogrozilo ustrezno obdelavo polj in posledično zmanjšalo količino pridelka. "Nujno je zato na dovolj visoki ravni obdržati kmetijsko proizvodnjo in s tem posledično živilskopredelovalno industrijo. Trgovina bo ostala, saj gredo trgovske poti velikokrat po svoji poti, a za doma pridelano hrano je treba ohraniti celotno verigo," je dodal Žveglič.

Kot je povedala državna sekretarka Tatjana Buzeti, na kmetijskem ministrstvu se predstavniki vlade v Bruslju zelo aktivno pogovarjajo o paketu ukrepov, ki bodo naslavljali tako likvidnostno stanje podjetij in blažili visoke cene energije kot tudi poskrbeli za ohranjanje delovnih mest. "Vendar bomo morali narediti tudi korak naprej pri naložbah v energetsko preobrazbo in lastno samooskrbo, kar velja tudi za kmetijski sektor. Razumemo pa tudi, da gospodarstvo pričakuje jasne informacije o možni pomoči in ukrepih za naslednje leto, zato moramo kratkoročno nasloviti energetsko krizo in najti čim hitrejše rešitve," je dejala državna sekretarka, pristojna za področja kmetijstva, hrane in ribištva.

Ob tem je dodala, da je treba določiti tudi srednje in dolgoročne ukrepe, saj imamo v skupni kmetijski politiki postavljene zelo visoke okoljske cilje, kar vpliva tudi na strateške načrte, ki jih članice EU-ja pripravljajo za novo izvedbeno obdobje do leta 2027. Slovenija ima strateški okvir, ki ga bo po njenem mnenju treba v prihodnje prilagajati glede na uspešnost doseganja ciljev.

"Vse se začne pri dragih energentih, gnojilih in višjih stroških dela"

Do vladnih ukrepov, za katere je Tatjana Buzeti med drugim spomnila, da so že septembra vplivali na 2,3 odstotne točke nižjo inflacijo, so bili v zbornici kmetijskih in živilskih podjetij zadržani, še posebej, kar zadeva primerjalno vladno košarico. Po besedah prvega moža Celjskih mesnin Izidorja Krivca gre pri tem za pritisk na trgovine, pa tudi na živilsko industrijo.

Ob tem je na primeru junčjih in svinjskih zrezkov, ki so se znašli v omenjeni košarici, povedal, da niti trgovec niti živilska industrija pri teh izdelkih nimata nobene marže. Prav lahko se po njegovem mnenju ponovi zgodba iz Hrvaške, kjer so izdelki, za katere je država zamejila cene, preprosto izginili s polic.

Sorodna novica Povprečna košarica živil še za odtenek cenejša

"Jasno je, da je neki nadzor potreben, ampak vse se začne pri dragih energentih, gnojilih in višjih stroških dela," je dejal Krivec. Kot je še povedal, se je svinjsko meso, ki ga je na domačem trgu mogoče nabaviti najmanj, od lani podražilo za skoraj 60 odstotkov, goveje pa za 40 odstotkov. Po njegovih besedah se to ni zgodilo neupravičeno, saj se tudi kmetje srečujejo z realno višjimi stroški.

Cene plina in naftnih derivatov so kljub trenutnemu rahlemu padcu še vedno občutno višje kot pred letom dni, je spomnil Krivec in ocenil, da realno tudi v prihodnosti ni pričakovati vrnitve na cene iz leta 2021. Potrošniki se bodo zato morali navaditi na višje cene. "Slovenska prehranska košarica danes predstavlja 15 odstotkov družinskega proračuna. V moji mladosti je ta znašala 50 odstotkov. Če torej zraste na 20 odstotkov, bomo še vedno preživeli. Težava pa bo, če bomo zrušili verigo in s tem tudi samooskrbo," je dodal Krivec.

Opozorila o "uničevanju celotne verige od kmeta do trgovca"

Predstavnik trgovske panoge Iztok Verdnik iz Mercatorja pa je zavrnil očitke o visokih maržah trgovcev, saj da so jih predvsem letos ob zavedanju prehranske draginje izrazito zniževali. Ob tem je tudi pojasnil, da so živilske trgovine v Sloveniji izrazito konkurenčen trg, saj povprečen Slovenec mesečno obišče najmanj pet različnih trgovcev.

Na drugi strani so ves čas deležni pritiskov dobaviteljev za višanje cen, tudi s tem, da jim brez tega ne bodo več dobavljali izdelkov. "Pogajanja z njimi so precej zahtevna, hkrati pa spodbujanje kupovanja najcenejših izdelkov pomeni uničevanje celotne verige od kmeta do trgovca," je še opozoril Verdnik in se s tem obregnil ob primerjalno košarico vlade, saj da slovenska hrana verjetno nikoli ne bo najcenejša.