Prevozniki bodo večja letala začeli zamenjevati za manjša, s tem pa bo tudi udobja manj. Foto: EPA
Prevozniki bodo večja letala začeli zamenjevati za manjša, s tem pa bo tudi udobja manj. Foto: EPA
Letališče
Tudi poslovneži manj letijo. Foto: EPA

Svetovne letalske družbe se, to je zdaj zanesljivo, soočajo z največjo mirnodobno krizo. Vsi se bojijo nadaljnjega padca jeseni in pozimi, razen če bi se zgodil nepričakovan obrat – da bi ljudje spet začeli bolj množično potovati.

Večplastna kriza
Odkar se je finančni sistem lanskega septembra zamajal, se letalski prevozniki borijo na več frontah hkrati. Zmanjšal se je promet dopustnikov, prizadeli so jih anticiklični skoki cen goriv, bančna posojila, s katerimi so prej lajšali slabša prehodna obdobja, so takorekoč nedosegljiva ali pa le za visoke obresti, ta čas je na trgu mogoče ponujati le neprofitne cene. Zato je mogoče krizo omiliti le z ukinjanjem prog ali zmanjšanjem njihovih frekvenc, s krčenjem zaposlenih, z izločanjem letal in iskanjem možnosti za dvigovanje cen.

Težava pa je, da je na trgu preveč letalskih družb in preveč zmogljivosti, kar onemogoča utrjevanje cen. Giovani Bignani, generalni direktor IATA, ki je bil pesimist že junija, sodi, da se je položaj ob koncu poletja poslabšal in da ni nobenih tehtnih razlogov za optimizem.

Manj letov in udobja
To bo otežilo tudi možnosti potnikov – prevozniki bodo jeseni ponujali manj poletov in manj udobja, saj bodo večja letala nadomeščali z manjšimi. Bržčas bodo zaradi tega prenehali prakso cenenih ponudb in znižanih tarif.

V ZDA bodo jeseni število ponujenih sedežev skrčili na 65,5 milijona, najmanj od leta 1984, krčenja napovedujejo tudi v Evropi in Aziji. Aprila so letalske družbe v ZDA zaposlovale 583.030 ljudi, kar je bilo manj kot leta 2007 (623.372) in kar 24 % manj kot leta 2001. Vsi svetovni prevozniki skupaj zaposlujejo 1,48 milijona (leta 2000 so imeli 1,71 milijona zaposlenih).

Za preživetje se borijo celo največje in najdonosnejše letalske družbe. British Airways je predlagal zaposlenim, da mesec dni delajo brez plače, Air France je napovedal, da bo poleg majske odslovitve 3.000 sodelavcev jeseni uvedel prisilne neplačane dopuste.

Ker se je za 18,4 % zmanjšalo število poslovnežev, ki letijo v prvem in poslovnem razredu med Evropo in Severno Ameriko, s ceno njihovih vozovnic pa so omogočali cenejše potovanje v nižjih razredih in kategorijah vozovnic, se bodo cene nasploh morale dvigniti. Tega ne bo preprečila niti ponudba nizkocenovnih prevoznikov, saj morajo tudi oni zmanjševati število in frekvenco prog.

B. B.