Energetsko revno gospodinjstvo bo lahko dobilo do 18 tisoč evrov za enega ali več ukrepov, med katerimi so toplotna izolacija strehe, zunanjih sten ali tal, vgradnja energetsko učinkovitih oken, sistema za pripravo tople sanitarne vode in lokalnega prezračevanja ter za zamenjavo stare kurilne naprave z novo na biomaso. Foto: MMC RTV SLO
Energetsko revno gospodinjstvo bo lahko dobilo do 18 tisoč evrov za enega ali več ukrepov, med katerimi so toplotna izolacija strehe, zunanjih sten ali tal, vgradnja energetsko učinkovitih oken, sistema za pripravo tople sanitarne vode in lokalnega prezračevanja ter za zamenjavo stare kurilne naprave z novo na biomaso. Foto: MMC RTV SLO

"Akcijski načrt pomeni večji napredek pri reševanju energetske revščine v Sloveniji in te ukrepe želimo izvesti čim prej," je na vladni novinarski konferenci dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Vlada je v okviru akcijskega načrta do leta 2030 postavila tri krovne cilje, ki so usklajeni tudi s predlogom posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, je pojasnil.

Po oceni državnega statističnega urada je bilo v letu 2021 energetsko revnih 55.000 oz. 6,5 odstotka gospodinjstev, v letu 2022 pa 62.000 oz. 7,2 odstotka. Krovni cilj je po besedah ministra ta delež zmanjšati na raven od 3,8 odstotka do 4,6 odstotka, kar pomeni skoraj prepolovitev energetske revščine v Sloveniji.

Drugi cilj je izvedba naložb na področju učinkovite uporabe energije in pa večja uporaba obnovljivih virov energije v najmanj 8000 energetsko revnih gospodinjstvih. Tretji cilj pa predvideva akumulativni prihranek energije v energetsko revnih gospodinjstvih. "V obdobju 2021–2030 si obetamo prihranke v vrednosti kar 537 gigavatnih ur," je dejal Kumer.

V ospredju naložbe v učinkovitejšo rabo energije in obnovljive vire

Ukrepi so zastavljeni predvsem dolgoročno, poudarek pa vlada daje na kratkoročni izvedbi v prihodnjih treh letih. Do konca leta 2026 tako vlada načrtuje izvedbo naložb na področju učinkovite rabe energije ter večje uporabe obnovljivih virov energije, predvsem pri energetsko revnih gospodinjstvih.

Ključen ukrep vlade je po Kumrovih besedah 100-odstotna subvencija naložb na področju učinkovite rabe energije za energetsko revna gospodinjstva.
Ključen ukrep vlade je po Kumrovih besedah 100-odstotna subvencija naložb na področju učinkovite rabe energije za energetsko revna gospodinjstva. "To bo rezultiralo v nižjih računih za ogrevanje, za električno energijo," je poudaril. Foto: Vlada RS/X

"To pomeni več naložb za vgradnjo novih kurilnih naprav na lesno biomaso, naložbe v skupne ukrepe pri energetski obnovi večstanovanjskih stavb, naložbe za vključevanje energetsko revnih gospodinjstev v energetske skupnosti in podobne, tudi kombinirane ukrepe," je naštel minister in pri tem kot pomembne poudaril tudi ukrepe za energetsko učinkovitost, s pomočjo katerih se bo v energetsko revnih gospodinjstvih porabljalo manj energije.

"S tem ne izboljšujemo samo energetske revščine, ampak tudi emisije toplogrednih plinov in bivalne pogoje ranljivim skupinam v naši družbi," je poudaril Kumer. Kot je dodal, je akcijski načrt tudi ključen dokument za zagotavljanje pravičnega prehoda v nizkoogljično družbo za vse.

"Ministrstvo želi s temi ukrepi prispevati k blaženju energetske revščine na trajen način in ljudem omogočiti, da si zagotovijo topel dom in cenovno dostopno ogrevanje objektov," je dejal Kumer. "Ne slepimo se, da smo že na konju. Vemo in zavedamo se, da je pred nami še kar nekaj dela. Naj pa poudarim, da vlada dela vse, da bi omilila draginjo ter inflacijo in omogočila ljudem dostojno življenje. Prav tako dela vse, da bo gospodarstvo delovalo v predvidljivem okolju ter da bo konkurenčno," je še poudaril.

Po letu 2026 na voljo še 300 milijonov evrov evropskih sredstev

Za izvajanje ukrepov iz akcijskega načrta v prihodnjih treh letih je skupno predvidenih 33,8 milijona evrov, od tega 27 milijonov evrov za investicijske ukrepe za povečanje učinkovite rabe energije in rabo obnovljivih virov energije, kot je vgradnja novih kurilnih naprav na lesno biomaso, pet milijonov evrov za vključevanje energetsko revnih v energetske skupnosti in 1,8 milijona evrov za delovanje projektne pisarne z regionalnimi svetovalnimi točkami ter neformalno mrežo za informiranje in ozaveščanje.

Do konca leta 2026 sta glavna finančna vira dva – sklad za podnebne spremembe in evropski sklad za regionalni razvoj. Na ravni EU-ja bodo nato za zmanjševanje energetske revščine za obdobje med letoma 2026 in 2032 na voljo tudi dodatna sredstva. "To so sredstva iz socialnega sklada za podnebje, kjer je za Slovenijo za različne namene predvidenih dobrih 300 milijonov evrov sredstev, od katerih bo velik del predvidoma namenjen ravno ukrepom iz sprejetega vladnega akcijskega načrta," je pojasnil Kumer.

Nov razpis za ogrožena gospodinjstva bo objavljen že v petek

Glavni izvajalec ukrepov za zmanjševanje energetske revščine je Eko sklad, ki že skoraj desetletje izvaja programe in ukrepe za zmanjševanje energetske revščine. "Prvi večji takšen ukrep letos je javni poziv za subvencioniranje naložb energetsko revnih gospodinjstev, in sicer v vrednosti pet milijonov evrov," je dejal Kumer in napovedal, da bo ta razpis objavljen že v petek.

Razpis bo tako namenjen materialno ogroženim gospodinjstvom – v katerih je član gospodinjstva prejemnik denarne socialne pomoči oz. varstvenega dodatka ali energetskega dodatka, ali pa gospodinjstvo prejema otroški dodatek v prvih treh dohodkovnih razredih –, ki živijo v energetsko neučinkovitih stavbah ali v neustreznih bivalnih razmerah.

Gospodinjstvo bo lahko dobilo do 18 tisoč evrov za enega ali več ukrepov, med katerimi so toplotna izolacija strehe, zunanjih sten ali tal, vgradnja energetsko učinkovitih oken, sistema za pripravo tople sanitarne vode in lokalnega prezračevanja ter za zamenjavo stare kurilne naprave z novo na biomaso. V primeru samo zamenjave kurilne naprave bo dodeljenih do 12.000 evrov. Upravičencem bodo na voljo koordinatorji za pomoč pri zbiranju dokumentacije in pripravi vloge ter tudi zbiranju predračunov in iskanju izvajalcev, je minuli teden pojasnil Eko sklad.