V zadnjem lanskem četrtletju je bila medletna rast 1,7-odstotna.

Sezonsko prilagojeni BDP je bil v zadnjem četrtletju lani za 0,4 odstotka višji kot v tretjem trimesečju in za 1,7 odstotka višji kot v istem obdobju predlani. Foto: Pixabay
Sezonsko prilagojeni BDP je bil v zadnjem četrtletju lani za 0,4 odstotka višji kot v tretjem trimesečju in za 1,7 odstotka višji kot v istem obdobju predlani. Foto: Pixabay

Lani se je izvoz povečal za 4,4 odstotka, leto prej za 6,1 odstotka. Domača poraba se je lani povečala za 2,1 odstotka, predlani pa za 4,3 odstotka, kar je bilo največ po letu 2007.

Februarja 2-odstotna inflacija

Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so bile februarja na letni ravni v povprečju za dva odstotka višje, na mesečni pa 0,7 odstotka višje.
Na letno inflacijo so najbolj vplivale podražitve hrane, na mesečno pa podražitve počitniških paketov, sporočajo z državnega statističnega urada.
Hrana je bila glede na lanski februar v povprečju dražja za 4,3. Najbolj, za 11,2 odstotka, se je podražilo meso, sledi sadje z 11,7-odstotno rastjo cen.
Po drugi strani so se v mesečni primerjavi pocenili naftni derivati. Goriva za osebna vozila so bila cenejša za 3,7 odstotka, tekoča goriva pa za 6,9 odstotka.

Zaposlenih je bilo lani 1.045.000, kar je največ, odkar so na voljo podatki oziroma od leta 1995 naprej. V primerjavi z letom 2018 se je zaposlenost povečala za 2,4 odstotka.

BDP je lani v tekočih cenah znašal 48.007 milijonov evrov, kar je nominalno za 4,9 odstotka več kot v letu 2018.

Zasebna potrošnja poganja gospodarsko rast

Po navedbah Banke Slovenije ostaja ključni dejavnik gospodarske rasti v Sloveniji zasebna potrošnja, ki jo poganjajo rekordno ugodne razmere na trgu dela in krepitev kupne moči. "Opozarjamo, da se ob že znanih tveganjih iz mednarodnega okolja pojavljajo nova, stopnjuje se negotovost glede koronavirusa," so zapisali v centralni banki.

Večina trenutnih gospodarskih napovedi predvideva vrh epidemije koronavirusa v prvem četrtletju, razpon ocen učinka koronavirusa na letošnjo svetovno gospodarsko rast pa sega od zmanjšanja v obsegu 0,2 odstotne točke pa do 1,2 odstotne točke v primerjavi s 3,3-odstotno napovedjo pred izbruhom epidemije, so zapisali v odzivu na objavljeno oceno statističnega urada o lanski rasti BDP-ja v Sloveniji.

"Hkrati je negativni učinek na rast evrskega območja ocenjen v razponu med 0,2 in eno odstotno točko. Med dejavnostmi naj bi bila najbolj prizadeta trgovina in turizem, negativni pa bodo tudi učinki padca zaupanja," so še poudarili.

Stopnja anketne brezposelnosti najnižja v več kot 20 letih

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji je v zadnjem četrtletju lani znašala štiri odstotke, kar je 0,8 odstotne točke manj kot v tretjem četrtletju in najmanj od leta 1997, ko je statistični urad anketo začel izvajati četrtletno.

V zadnjem četrtletju lani je bilo v Sloveniji brezposelnih približno 41.000 ljudi ali 17,2 odstotka manj kot v tretjem četrtletju. Na trg dela se je v zadnjem četrtletju vključilo približno 8500 brezposelnih. Med temi je bilo največ, okoli 5000, takšnih, ki so bili pred tem brezposelni od 12 do 24 mesecev.

Stopnja brezposelnosti se je najizraziteje znižala v starostnem razredu 50–64 let, in sicer za 1,1 odstotne točke, tako da je bila triodstotna. "Na znižanje stopnje brezposelnosti bi oz. so lahko vplivale tudi raznovrstne finančne spodbude, ki jih ponuja Zavod RS za zaposlovanje," pravi statistični urad. Med mladimi v starosti skupini 15–29 let se stopnja brezposelnosti glede na prejšnje četrtletje ni bistveno spremenila in je bila 7,5-odstotna.

Nižja gospodarska rast od pričakovanj