Foto: Reuters
Foto: Reuters

Ruska invazija je sprožila odmik evropskih držav od ruskega zemeljskega plina, dobavljenega po cevovodih, kar je povzročilo dvig cen utekočinjenega zemeljskega plina (LNG).

Padec povpraševanje je Inštitut za energetsko ekonomiko in finančno analizo (IEEFA), ki je opravil raziskavo, med drugim pripisal energetski učinkovitosti, vplivu visokih cen na povpraševanje ter blagi zimi.

IEEFA je predvideval, da se bo lani povpraševanje po LNG-ju okrepilo, s čimer bi nadomestili ruski zemeljski plin, vendar je bilo evropsko povpraševanje v primerjavi z letom 2022 skoraj nespremenjeno, je inštitut med tednom objavil na svoji spletni strani.

Države kljub temu hitijo z gradnjo nove LNG-infrastrukture. Od februarja deluje osem novih uvoznih terminalov, medtem ko naj bi jih še nadaljnjih 13 začelo delovati do leta 2030. "To pomeni, da bi bila lahko skupna zmogljivost evropskih terminalov za LNG trikrat večja od pričakovanega povpraševanja po LNG-ju do konca desetletja," predvidevajo na inštitutu.

Vodilna energetska analitičarka pri IEEFA Ana Maria Jaller-Makarewicz meni, da je evropski energetski sistem dve leti po začetku ruske invazije v Ukrajini bolj raznolik in odpornejši. Kriza pa je po njenem mnenju Evropo tudi spodbudila k nadaljnjemu zmanjševanju povpraševanja po plinu.

Če je Evropi uspelo zmanjšati uvoz ruskega plina po ceveh, pa so se ruske pošiljke LNG-ja povečale. "Med letoma 2021 in 2023 se je ruska dobava LNG-ja v Evropo povečala za 11 odstotkov," so zapisali v poročilu in dodali, da je 80 odstotkov evropskega uvoza ruskega LNG-ja šlo v Španijo, Francijo in Belgijo. Največ LNG-ja se je sicer uvozilo iz ZDA, kar po mnenju mednarodne skupine predstavlja tveganje za novo odvisnost.

Inštitut je ocenil še, da bo povpraševanje po LNG-ju doseglo vrhunec leta 2025, in sicer zaradi nadaljnje uporabe sončne in vetrne energije, prehoda s plinskih kotlov na toplotne črpalke za ogrevanje domov in dodatnih ukrepov za učinkovito rabo energije.