Minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec načrtuje uvedbo obvezne božičnice. Foto: BoBo/Borut Živulović
Minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec načrtuje uvedbo obvezne božičnice. Foto: BoBo/Borut Živulović

"Glede na izjemno težko situacijo zaradi energetske krize v OZS-ju ostro nasprotujemo predlogu za uvedbo obvezne božičnice. Obrtniki in podjetniki se namreč v teh časih borijo za obstoj podjetij in za ohranitev delovnih mest. Obvezne božičnice pa predstavljajo dodatno obremenitev, ki si je v tem trenutku številni ne morejo privoščiti," se je na predlog odzval predsednik OZS-ja Blaž Cvar.

Kot je dejal, v zbornici zagovarjajo dostojne plače, a menijo, da bi moralo biti izplačilo božičnice prostovoljno, ne obvezno. "Prepričani smo, da bodo tisti delodajalci, ki si to lahko privoščijo, svoje delavce zagotovo nagradili in jim izplačali tudi božičnico," je Cvar zapisal v sporočilu za javnost.

Nad predlagano uvedbo obvezne božičnice so presenečeni tudi predstavniki živilskih podjetij. Po besedah predsednika uprave podjetja Pivka perutninarstvo Janeza Rebca je ta zahteva v danem trenutku nepotrebna. Kot je dejal pred današnjo sejo upravnega odbora Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, v Panviti božičnico sicer redno izplačujejo. Če bo predlog ministra Mesca sprejet, bodo morali znesek popraviti.

Sorodna novica Obrtniki: Če bo šlo tako naprej, bomo morali zapirati. Mesec predlaga obvezno božičnico.

Strah pred "apetiti" po ugodnostih

Predsednik uprave Mlinotesta Danilo Kobal pa verjame, da vsak takšen predlog poveča apetite po določenih ugodnostih, za katere "ni pravi trenutek, da se pogovarjamo o njih". Živilska industrija bo namreč imela težave z zagotavljanjem likvidnosti podjetij. "Vsekakor mislim, da vsak po svojih najboljših močeh že danes razdeli, kar lahko. Sicer pa v naši industriji pretiranih dobičkov ni, donosi so precej skromni, saj je dodana vrednost precej nizka, in sicer 40.000 evrov," je poudaril in se pri sprejemanju takšnih predlogov zavzel za socialni dialog.

Po besedah direktorja Celjskih mesnin Izidorja Krivca gre pri predlogu o obvezni božičnici za "populistično izjavo". Če so dobički, je prav, da so delavci nagrajeni, a letos bo večina podjetij v njihovem sektorju utrpela izgube, je zatrdil. "Če bomo morali dati iz tega, je to dodaten žebelj v krsto živilski industriji," je še ocenil Krivec.

Glede na to, da je delavce danes težko dobiti, bi bilo pametneje razmisliti o preučitvi možnosti, da bi bilo delo manj obremenjeno in da bi od tega delavci dobili več, pa je ocenil član Panvitine uprave Branko Virag.

Da ministrstvo za delo načrtuje spremembe delovne zakonodaje, med drugim obvezno božičnico, je minister Luka Mesec razkril na torkovem posvetu Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.

"Mi smo z našega ministrstva predlagali, da se uvede obvezna božičnica, se pravi, to je dodaten regres. Če bo to sprejeto, bo zaposlenim to zimo izplačan regres v znesku minimalne plače," je dejal.

GZS nasprotuje ponovni uvedbi tridnevne bolniške brez potrdila zdravnika. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
GZS nasprotuje ponovni uvedbi tridnevne bolniške brez potrdila zdravnika. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

GZS nasprotuje tridnevni bolniški odsotnosti brez potrdila

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je ministrstvu za zdravje predstavila pričakovanja glede predloga zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic epidemije covida-19 na področju zdravstva, ki naj bi bil predstavljen ta mesec. Je proti tridnevni bolniški odsotnosti brez potrdila zdravnika, a za pomoč pri antigenskih testih.

Kot so avgusta pojasnili na ministrstvu za zdravje, osnutek zakona, ki bi predstavljal podlago za ravnanje v drugi fazi epidemije, vsebuje 35 ukrepov, ki so jih pripravili na podlagi pregleda v preteklosti sprejetih svežnjev t. i. protikoronskih zakonov.

Med najpomembnejšimi ukrepi so poudarili pravico do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni oz. poškodbe. Zakon bi uredil tudi področje samotestiranja, dovoljenj za medicinske laboratorije, cepljenja proti covidu-19 in gripi, odgovornosti za škodo zaradi cepljenja proti covidu-19 ter začasne prerazporeditve zaposlenih zaradi nujnih delovnih potreb. Predviden je še dodatek za specializante družinske medicine in uvedbo dodatnih specializacij iz klinične psihologije.

Zakon naj bi vlada obravnavala v prvi polovici septembra, v DZ pa bo vložen za obravnavo po nujnem postopku.

V GZS-ju so na ministrstvo podali več predlogov v povezavi s tem zakonom. Kot so opozorili v sporočilu za javnost, nasprotujejo ponovni uvedbi pravice do tridnevne bolniške odsotnosti brez potrdila o upravičeni odsotnosti, ki ga izda osebni zdravnik, saj je imelo več podjetij s tem v preteklosti težave in so ugotavljala, da se ukrep povečano uporabi v času trgatev, praznikov, šolskih počitnic.

So pa v zbornici naklonjeni vnovični uvedbi ukrepa kritja stroškov prostovoljnega cepljenja proti sezonski gripi za zavarovane osebe obveznega zdravstvenega zavarovanja iz državnega proračuna. Dodatno predlagajo ponovno uvedbo ukrepa pomoči za nakup hitrih antigenskih testov za samotestiranje in subvencioniranje nakupa potrebne zaščitne opreme.

Poleg tega so se v GZS-ju zavzeli za ponovno uveljavitev ukrepa nadomestila plač delavcem zaradi karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej.

Mesec z božičnico razburil podjetnike