
V zadnjem tednu so na Wall Streetu in drugje po svetu odmevali predvsem spodbudni četrtletni dobički Microsofta in Mete, znaki, da je Kitajska pripravljena na trgovinska pogajanja z ZDA (očitno nihče ne verjame, da bodo absurdno visoke carine res obveljale), in nepričakovano ugodna aprilska gibanja na ameriškem trgu dela. Vse to je opazno zvišalo željo po tveganju. Strah, da grozi recesija, je za zdaj kljub številnim neugodnim številkam, kot je močan padec zaupanja potrošnikov, še odveč. Ameriško gospodarstvo je aprila ustvarilo neto 177 tisoč delovnih mest, potem ko jih je marca (po navzdol popravljeni zadnji reviziji) 185 tisoč. Ekonomisti so za prejšnji mesec napovedovali 130 tisoč novih služb. Stopnja brezposelnosti je pri 4,2 odstotka ostala nespremenjena.

Nemčija po dolgem času z višjo rastjo kot ZDA
Čeprav zadnji podatki s trga dela še ne odražajo povsem posledic Trumpovega dneva osvoboditve, je trg dela očitno še naprej v dobrem stanju, prav tako inflacija še ne dviga glave. Indeks cen izdatkov za osebno porabo PCE je marca na letni ravni porasel za 2,3 odstotka. Februarja je bila njegova rast 2,7-odstotna. Vse to so podatki, ki pomenijo dobro protiutež sredi tedna objavljenemu podatku o padcu ameriškega BDP-ja v prvem četrtletju za 0,3 odstotka na letni ravni (kar pomeni približno 0,075-odstotni četrtletni padec). To je predvsem posledica višjega uvoza, ko so številna podjetja pohitela z naročili, da prehitijo Trumpove carine. V Nemčiji je bila medtem gospodarska rast v prvem četrtletju 0,2-odstotna. Največje evropsko gospodarstvo je imelo s tem prvič po treh letih višjo četrtletno rast od ameriškega. Vseeno je pomenljivo, da so od leta 2000 ZDA kar za 28 odstotnih točk prehitele Nemčijo v seštevku četrtletnih rasti BDP-ja.
Kje so vzroki za obrat razpoloženja?
Po šokih na začetku aprila se razpoloženje na Wall Streetu vidno popravlja. Indeks S & P 500 je v petek pridobival že deveti dan zapored, kar se ni zgodilo od novembra 2004. Na tedenski ravni se je njegova vrednost povzpela za skoraj tri odstotke. "V pričakovanju prihajajočih trgovinskih dogovorov se krepi optimizem, dodatna spodbuda so tudi dobri makroekonomski podatki, ki se razlikujejo od šibkih anketnih podatkov," so trenutno stanje duha na Wall Streetu povzeli pri banki Citi. Dodamo lahko še nekaj odličnih poslovnih rezultatov ameriških tehnoloških velikanov, katerih delnice še posebej vidno okrevajo. Microsoft, ki je od delnic Veličastnih sedem verjetno najbolje pozicioniran, da brez večjih pretresov preživi trgovinsko vojno, je v prvem četrtletju čisti dobiček povišal za 18 odstotkov (na 25,8 milijarde dolarjev), prihodke pa za 13 odstotkov (na 70,1 milijarde).

Umetna inteligenca prinaša milijarde
Veseli predvsem Microsoftova 33-odstotna rast prihodkov v segmentu storitev v oblaku Azure, od česar je polovico generirala umetna inteligenca. Ravno to je tisto, kar je potreboval Wall Street: dokaz, da umetna inteligenca ni le modna muha, ampak priložnost za ustvarjanje milijardnih prihodkov. Delnice z oznako MSFT so zadnji teden poskočile za 11 odstotkov in so kot edine v družini Veličastnih sedem tudi v primerjavi z začetkom leta v plusu. Microsoft je spet postal tudi največje podjetje na svetu po tržni kapitalizaciji, saj je prehitel Apple. Metine (Facebookove) delnice so se zadnji teden podražile za dobrih sedem odstotkov, vseeno pa je njihov tečaj še vedno rahlo nižji kot ob vstopu v leto 2025. Čisti četrtletni dobiček se je pri Meti zvišal za 34 odstotkov (na 16,6 milijarde dolarjev), prihodki pa za 16 odstotkov (na 42,3 milijarde dolarjev).
PREMIKI V ZADNJEM TEDNU | |
Dow Jones (New York) | 41.317 točk (+3,0 %) |
S & P 500 (New York) | 5.687 točk (+2,9 %) |
top tri delnice tedna znotraj S & P-ja | Carrier Global (+19 %) Arista Networks (+17 %) Trane Technologies (+15 %) |
najslabše tri delnice tedna v S & P-ju | Becton, Dickinson and Company (-18 %) Targa Resources (-9 %) First Solar (-8 %) |
NASDAQ (New York) | 17.978 točk (+3,4 %) |
STOXX 600 (Evropa) | 536,4 točke (+3,1 %) |
DAX (Frankfurt) | 23.086 točk (+3,8 %) |
Nikkei (Tokio) | 37.225 točk (+4,3 %) |
SBITOP (Ljubljana) | 2.005 točk (+0,4 %) |
10-letne slovenske obveznice | zahtevana donosnost: 3,00 % (brez sprememb) |
10-letne ameriške obveznice | zahtevana donosnost: 4,31 % (+7 baz. točk) |
dolarski indeks | 100,0 točke (+0,4 %) |
EUR/USD | 1,1298 (-0,5 %) |
EUR/CHF | 0,9351 (-0,8 %) |
bitcoin | 95.700 USD (+1,9 %) |
nafta brent | 61,29 USD (-8,1 %) |
zlato | 3.257 USD (-1,3 %) |
evribor (6-mesečni; 3-mesečni) | 2,129 %; 2,156 % |

Apple krči program odkupovanja lastnih delnic
Še dva tehnološka velikana sta v zadnjem tednu objavila četrtletne rezultate, Apple (imel je 24,8 milijarde dolarjev dobička) in Amazon (17,1 milijarde dolarjev dobička), vendar pa so njune napovedi precej negotove, zato so se delnice v petek, dan po objavi, pocenile. Izstopa Apple, ki pričakuje za 900 milijonov dolarjev dodatnih stroškov zaradi na novo uvedenih carin. Odmevala je tudi Applova odločitev, da (s 110 na 100 milijard dolarjev) skrči program odkupovanja lastnih delnic. Proizvajalec iPhonov je imel sicer v prvih treh letošnjih mesecih za 95,4 milijarde dolarjev prihodkov, kar pomeni petodstotno rast na letni ravni. Dobiček na delnico se je zvišal za osem odstotkov in je v petem zaporednem četrtletju presegel napovedi analitikov. Je pa Apple nekoliko razočaral v svojem storitvenem segmentu (App Store, iCloud, Apple Music ...), prav tako je opaziti težave na kitajskem trgu. Applove delnice so v petek padle za skoraj štiri odstotke, od začetka leta pa za 16 odstotkov.
Spor med Amazonom in Belo hišo
Od 2. aprila in Trumpovega dneva osvoboditve se je na Amazonu podražilo več kot tisoč izdelkov, in to za (povprečno) več kot 30 odstotkov!
Občutna pocenitev nafte, bitcoin proti 100 tisoč dolarjem
Cene nafte so pred zasedanjem članic držav kartela OPEC+ vidno nazadovale, tedenski minus je bil osemodstoten, tako da je nafta brent spet v območju najnižje vrednosti v zadnjih štirih letih. Kartel OPEC+ je na včerajšnjem zasedanju sklenil, da bo z junijem proizvodnjo nafte povišal za 411 tisoč sodov dnevno, torej za isto količino kot z mesecem majem. Pri Goldman Sachsu napovedujejo, da bo letos povprečna cena brenta 63 dolarjev za 159-litrski sod, naslednje leto pa 58 dolarjev. Zlato se je drugi teden zapored pocenilo, bitcoin pa "posnema" tehnološke delnice in hiti proti 100 tisoč dolarjem. V petek popoldne je cena skoraj dosegla 98 tisoč dolarjev, kar je največ po 21. februarju. Delež bitcoina v celotni tržni kapitalizaciji kriptovalut je s tem znašal že skoraj 65 odstotkov oziroma največ po januarju 2021. To je okrepilo ugibanja, ali je vse nared tudi za sezono altkovancev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje