Kot je po neformalnem zasedanju ministrov v Pragi dejal češki minister za industrijo Jozef Sikela, so zbližali stališča o nadaljnjih ukrepih za spoprijemanje z energetsko draginjo. Po njegovih besedah so dosegli splošno strinjanje o potrebi po skupnem naročanju plina do leta 2023, medsebojni solidarnosti in okrepljenem varčevanju z energijo. Strinjali so se še, da je treba dopolniti indeks, na podlagi katerega se določajo cene plina.

"Želimo pospešiti skupne nakupe in izkoristiti kupno moč celotnega gospodarstva EU-ja, da bi zagotovili varnost pri oskrbi za prihodnjo zimo, ki bo morda še bolj kritična kot ta," je dejal Sikela po srečanju, za katerega pravi, da je zbližal stališča med državami članicami.

Evropska komisarka za energetiko Kadri Simson je napovedala, da bo konkretne predloge glede tega, o čemer so se na srečanju strinjali ministri, predstavila v torek, pri čemer pa se Evropska komisija še ni odločila, ali bo med ukrepi tudi cenovna kapica za plin, ki se ga uporablja za proizvodnjo električne energije.

Nekatere države, vključno z Nemčijo in Nizozemsko, uvedbi najvišje zgornje cene za plin nasprotujejo, saj bi to lahko odvrnilo potencialne trgovske partnerje.

Državi sta pred srečanjem predstavili 10 predlogov, vključno z novo referenčno ceno za utekočinjeni zemeljski plin, strožjimi cilji za varčevanje s plinom in pogajanjem o nižjih cenah z drugimi dobavitelji. Norveška, ki ni članica EU-ja, je pa eden od dobaviteljev, prav tako "ne priporoča" cenovne kapice.

Čeprav se večina članic strinja z omejitvami cen, pa imajo različna stališča do načina uvedbe cenovne kapice – na ves plin, na plin iz plinovodov ali samo plin za pridobivanje elektrike.

Španija in Portugalska sta junija letos uvedli cenovno kapico na plin za proizvodnjo elektrike, kar je prispevalo k omejitvam cen, a je po drugi strani v Španiji pripeljalo do povečane porabe plina, čemur se hoče Evropska unija izogniti.

Alternativni indeks za ceno plina

Predsednica komisije Ursula von der Leyen je pretekli teden v pismu voditeljem med mogočimi ukrepi navedla omejitev cene plina v povezavi z nizozemskim vozliščem TTF, na katero je trenutno vezano določanje cen plina v Evropi.

Nizozemsko vozlišče TTF po besedah komisarke ne odraža več razmer na evropskem energetskem trgu in umetno spodbuja naraščanje cen.

Komisija bo zato pripravila alternativni indeks, pri čemer si bo prizadevala, da bi bil v veljavi pred prihodnjo sezono polnjenja skladišč.

Drugi ukrep se bo nanašal na dodatno zmanjšanje porabe plina, pri čemer je ena od možnosti obvezno zmanjšanje za 15 odstotkov. Trenutno po komisarkinih besedah Evropska unija še ni tam, da bi bilo to nujno.

Predlagala bo še ukrepe za solidarnost med državami članicami, pa tudi za olajšanje skupnega naročanja plina. Predlog bo vključeval ureditev, ki bo veljala v primerih, ko članice med seboj nimajo sklenjenih solidarnostnih sporazumov.

Četrti predlog pa bo namenjen olajšanju skupnega naročanja plina. Zagotavljal bo transparentnost, koristil pa bo predvsem manjšim državam članicam, je povedala komisarka.

Simson je poudarila, da bo predstavila ukrepe, ki uživajo podporo med državami članicami. Ali bo med njimi tudi omejitev cen plina, ki se ga uporablja za proizvodnjo elektrike, bodo videli čez konec tedna, je dejala.

"Konec tedna bomo videli, kako lahko nadaljujemo pri cenovni kapici na plin za proizvodnjo elektrike, če bo to na stopnji, ko lahko rečemo, da ima ta ukrep širšo podporo," je dejala komisarka.

Predloge komisije bodo nato na vrhu konec prihodnjega tedna obravnavali voditelji EU-ja, v tednu pozneje pa na formalnem zasedanju še vnovič ministri za energetiko.

Več ukrepov za spopadanje z energetsko draginjo so članice EU-ja že sprejele, nazadnje so ministri za energetiko konec septembra v Bruslju potrdili obvezno zmanjšanje porabe elektrike in omejitev dobičkov podjetij, ki elektriko proizvajajo s tehnologijami, cenejšimi od plina.

Nemška skladišča blizu cilja 95-odstotne napolnjenosti

Po podatkih evropskega združenja upravljavcev plinske infrastrukture GIE se je skupna raven napolnjenosti skladišč plina v Nemčiji v 24 urah do torka zvečer zvišala za 0,23 odstotne točke, na 94,67 odstotka.

Nemško gospodarsko ministrstvo je ob prekinitvi dobave plina iz Rusije odredilo, da morajo biti vsa skladišča v Nemčiji 95-odstotno napolnjena do 1. novembra.

Polna skladišča so eden od dejavnikov za zagotovitev zadostnih količin energije za nemška gospodinjstva in podjetja v zimskih mesecih, ne bodo pa s tem plinom mogli pokriti vsega povpraševanja, zato nemške oblasti pozivajo tako posameznike kot gospodarstvo k varčevanju.