Mojmir Mrak je profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti. Foto: BoBo
Mojmir Mrak je profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti. Foto: BoBo
Janša: Za Slovenijo 10,5 milijarde evrov, od tega 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev

Po maratonskih pogajanjih voditeljev držav in vlad Evropske unije dogovorjeni sveženj vključuje proračun Unije za obdobje 2021–2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in novi sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. Slovenija lahko iz celotnega svežnja računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, po vladnih podatkih ostaja tudi neto prejemnica sredstev EU-ja.

Mrak: Dogovor je dober

Ekonomist Mojmir Mrak je za Slovenijo poudaril dva vidika. Prvi je strateški. Slovenija je kot malo in odprto gospodarstvo po njegovih besedah življenjsko zainteresirana za dobro delovanje EU-ja. Tovrstni dogovor daje okvir za nadaljevanje solidnega delovanja Unije. Če dogovora ne bi bilo, bi se lahko zelo hitro pojavile težave, tudi pri dostopu do finančnih sredstev, je presodil profesor z ljubljanske ekonomske fakultete.

Foto: TV Slovenija
Foto: TV Slovenija

Finančno gledano, pa je treba doseženo, tako Mrak, gledati v kontekstu precej neugodnega izhodiščnega položaja, ki ga je imela Slovenija pred nekaj več kot dvema letoma na začetku proračunskega procesa ob prvotnem predlogu Evropske komisije za večletni proračun Evropske unije 2021–2027. V njem je bilo že v splošnem predvideno manj sredstev za kohezijsko politiko in skupno kmetijsko politiko, druga specifična težava za Slovenijo pa je bil predvideni močan upad kohezijskih sredstev za zahodno Slovenijo, ki je v zadnjih letih presegla povprečje razvitosti EU-ja.

Sloveniji se je tako napovedovalo bistveno manj sredstev kot v večletnem obdobju 2014–2020. S tem zadnjim krogom pogajanj pa si je zagotovila dodatnih 350 milijonov evrov za zahodno Slovenijo, kar bo padec ublažilo. Nekaj dodatnih sredstev si je izpogajala tudi za razvoj podeželja.

Trda pogajanja o evropskem skladu za okrevanje in večletnem proračunu

Denar bo treba pametno porabiti

Večinoma pozitivni odzivi na dogovor v Bruslju

"Dogovor je za Slovenijo dober, zdaj pa se vse seli na domače polje, da bomo sredstva, ki bodo na razpolago, izkoristili za pametne stvari," je bil jasen Mrak. Kot dobro ocenjuje, da se bo vlada postopkov po napovedih lotila takoj, in upa, da so ministrstva programe in projekte pripravljala že do zdaj. "Denarja bo veliko in treba ga bo vsaj v delu hitro počrpati, zato je prav, da je ves proces koordiniran na najvišji ravni," je še ocenil. "To je verjetno ena zadnjih priložnosti za Slovenijo za pridobitev večjih zneskov iz proračuna EU-ja," je dodal.

Neke vrste obveznice s skupnim jamstvom in pod drugim imenom

S stališča celotnega EU-ja pa gre pri doseženem kompromisu po Mrakovem mnenju gotovo za dogovor, ki je v nekaterih vidikih zgodovinski. Kot prvo je finančno bistveno večji od dozdajšnjih dogovorov o večletnih finančnih okvirih EU-ja, saj je po obsegu praktično podvojen.

Mrak o posledicah epidemije: Spremembe bodo dolgoročne in strukturne

Obenem pa vključuje nekatere povsem nove finančne instrumente, med katerimi je poudaril zadolževanje EU-ja kot celote za 750-milijardni sklad za okrevanje, kar je nekakšna alternativa za nedavno zamisel o koronskih obveznicah oz. idejo o evrskih obveznicah iz časa dolžniške krize v območju skupne valute pred leti. "Gre preprosto za obveznice s skupnim jamstvom EU-ja. V tem smislu gre za nekaj novega," je pojasnil.

Razmerja moči po Veliki Britaniji

Dogovor sicer ni brez težav in slabosti, kar se je videlo v skoraj petih dneh napornih pogajanj v Bruslju, je povzel Mrak. Gre za prvi dogovor brez Velike Britanije in v tem kontekstu so se nekatere države, ki so se v preteklih pogajanjih skrivale za Veliko Britanijo, morale bolj izpostaviti. Govori se o t. i. varčni četverici, kjer sta pomembno vlogo ob Danski in Švedski odigrali predvsem Nizozemska in Avstrija.

Poudaril je veliko izsiljevanja na strani varčne četverice. Predvidena vrednost nepovratnih sredstev v skladu za okrevanje je tako glede na prvotni predlog Evropske komisije upadla s 500 na 390 milijard evrov. To je spremljala tudi razprava o rabatih za neto plačnice. Marsikdo, tudi on sam, si je želel, da bi odhod Velike Britanije iz EU-ja pomenil konec teh povračil. A s pogajanji so se rabati še bolj učvrstili, je ugotavljal.

Foto: TV Slovenija
Foto: TV Slovenija

Kot bistveno spremembo pa Mrak vidi to, da je bila v skupini javnofinančno strogih članic v preteklosti tudi Nemčija kot največja neto plačnica v EU-ju, zdaj pa je s tem, ko je skupaj s Francijo vzpostavila podlago za končni dogovor, naredila strateški korak v spremembi svojih stališč.

Po Mrakovem mnenju je gospodarsko najmočnejša evropska država ugotovila, da bodo članice Unije brez učinkovitega finančnega orodja za pomoč državam, nesorazmerno prizadetim zaradi pandemije, iz krize izšle v zelo različnih gospodarski in družbeni kondiciji.

"Zato je ta instrument ključen, da se vzpostavi vsaj delna solidarnost pri izstopanju iz krize, in Nemčija je spoznala, da lahko v primeru odsotnosti tega pride do resnih težav pri delovanju notranjega trga EU-ja, to pa pod vprašaj postavlja tudi usodo Unije kot celote," je navedel za Slovensko tiskovno agencijo.

750 milijard za obnovo po zdravstveni krizi
Mramor in Šmučeva za Radio Slovenija

Kaj o dogovoru menita Mramor in Šmučeva?

Dejstvo, da Slovenija ostaja neto prejemnica evropskih sredstev tudi v prihodnjem sedemletnem obdobju, je glede na našo stopnjo razvitosti vsekakor pozitivna novica, je za Radio Slovenija povedal nekdanji finančni minister Dušan Mramor. "Mislim, da je to izjemna priložnost za Slovenijo. Ko smo delali analize, kje Slovenija zaostaja, smo ugotavljali velike potrebe in kapitalsko podhranjenost na veliko infrastrukturnih področjih, kot so na primer železnice." Naštel je še ceste, sodobne povezave, zdravstvo, znanost in razvoj, je poročala novinarka Urška Jereb.

Novico o dobrih šestih milijardah nepovratnih evropskih sredstev pozdravljajo tudi na Gospodarski zbornici Slovenije. Generalna direktorica Sonja Šmuc razmišlja še korak naprej: "Mislim pa, da zdaj, ko vemo, kakšen je razrez, lahko začnemo veliko natančneje načrtovati, kam, v katere smeri bomo investirati sredstva, do katerih bomo upravičeni."

"Upam, da bomo tokrat bolj smotrno usmerili ta sredstva, kot smo jih do zdaj, ko smo jih v bistvu z malimi investicijami popolnoma razpršili in je bil njihov učinek praktično nič," pa je k temu dodal Mramor.

So projekti pripravljeni?
Na službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko poudarjajo, da imajo nabor vsebin in nekaterih projektov vsaj v grobem že na papirju. Zdaj je čas, da zadeve pospešimo in finaliziramo, pravi državna sekretarka Monika Kirbiš Rojs. "Naš namen je, da se ustanovi tudi posebna delovna skupina vlade, ki se bo s tem ukvarjala. Seveda pa je cilj, da pripravimo te vsebine in vsaj neki osnovni nabor projektov tja do konca septembra tega leta."

Kaj konkretno bomo financirali z milijardami, ki jih seveda lahko počrpamo le, če imamo pripravljene prave projekte, pa državna sekretarka neposredno ne odgovori. "Vse, kar je v bistvu pripravljeno, tako na državni ravni kot na regionalni ravni, bomo zdaj preverili, pregledali in res vse tisto, kar je mogoče, da se da v izvedbo, da ustreza tem prioritetam, ki jih nekako določi Evropska komisija do leta 2027, bo šlo v izvedbo."

Časa za pripravo in nato realizacijo bo razmeroma malo. Projekti morajo biti končani v naslednjih treh letih.

Foto: TV Slovenija
Foto: TV Slovenija