Evropska centralna banka sicer skuša podpirati gospodarsko rast, a dostop do virov financiranja se razlikuje od države do države. Nujna bi bila politična sprememba, a Nemčija še vedno vztraja pri varčevanju in je zato deležna čedalje ostrejših kritik. Ekonomist Mojmir Mrak meni, da je čas za spremembo diagnoze trenutne krize in za drugačne ukrepe. Obenem pa svari, da Slovenije to ne odvezuje od nujnih strukturnih reform.

Zagovarjanje hitrih proračunskih rezov in globokih strukturnih reform, kot zagovarja Nemčija, "se je pokazalo kot problematično samo po sebi". "To ne pomeni, da ti dve stvari nista potrebni, a ostajata vprašanji doziranja in pa kdaj?"

Mojmir Mrak je prepričan, da se bo spremenilo razumevanje narave gospodarske krize, ključno vprašanje v Evropi pa je že postalo "kako priti do neke stabilnejše obnove gospodarske rasti v pogojih, kjer je fiskalni prostor praktično zelo omejen. Cela vrsta držav - tudi Slovenija - je v situaciji, kjer drugega fiskalnega prostora ni."

Ponekod, denimo v Grčiji, bo za rast treba najprej odpisati dolgove ali močno podaljšati njihovo ročnost. Drugod, denimo v Sloveniji, se bo treba bolj odpreti tujemu kapitalu. Privatizacija ni nujna zaradi zmanjšanja dolgov: "Osebno vidim privatizacijo bolj v kontekstu korporativnega upravljanja." In izboljšanje upravljanja lahko pripomore k rasti.

In pa, Slovenija ob nevzdržno visokem javnem dolgu še vedno nima izgovora za opustitev proračunske konsolidacije, naše varčevanje je bilo medlo in bilo bi "nekorektno primerjati, da je naše varčevanje bilo tako drastično, kot je bilo drugod". "Kar pa smo res naredili, je, da smo celotno varčevanje izvedli na investicijah."

Moralo pa bi biti obratno: manj varčevanja pri investicijah in več reform, ki bi ustavile naraščanje javnih izdatkov, pravi Mrak. Zdravstvene reforme se vlade niso niti lotile, programskega proračuna si ne upajo sprejeti. Poleg tega pa je absolutno nujno, da se na ravni Evrope dogovori politika povečanja vlaganj.

Maja Derčar, Radio Slovenija