Mojmir Mrak je bil gost Odmevov. Foto: TV Slovenija
Mojmir Mrak je bil gost Odmevov. Foto: TV Slovenija

"Ta kriza je preprosto drugačna. To ni kriza, ki je nastala iz nekih slabih ekonomskih politik v nekih državah, ampak je nastala zaradi nekega zunanjega faktorja. To je kriza, ki je na neki način simetrična, kjer smo vsi prizadeti, in v takšni krizi je veliko več argumentov za to, da bi se morala reševati z instrumenti, ki bi imeli močne elemente solidarnosti," je v Odmevih na TV Slovenija glede pogajanj evropskih finančnih ministrov o pomoči državam za blažitev posledic epidemije novega koronavirusa dejal profesor z Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Glede nesklepčnosti finančnih ministrov Evropske unije o mehanizmih za reševanje gospodarskih posledic epidemije novega koronavirusa je Mrak dejal, da sporočilo gotovo ni dobro, a je treba vedeti, da ni dokončno. Kljub dolgotrajnim pogovorom, ki v noči s torka na sredo niso prinesli rešitve, je prepričan, da bo dogovor sklenjen, saj je zadeva preveč pomembna, da bi razpadla.

Vprašanje zadolževanja znova razdelilo Unijo na Jug in Sever

"Kako se bomo pogovarjali in nastopali v svetu?"

Če Evropska unija ne bo v tem trenutku izkazala neke ravni solidarnosti, se bo to zelo hitro preneslo na notranji trg in druge elemente, ki bodo zastrupljali odnose po krizi, ocenjuje Mrak.

"Res je, da nismo vsi prizadeti enako in da so razlike zelo velike. Je pa treba vedeti, da bo od načina, kako se bo ta kriza reševala, to determiniralo vrsto vprašanj, ki pridejo na mizo takoj v naslednjih mesecih. Če pride do dogovora brez elementa solidarnosti – kako se bomo jutri pogovarjali o proračunu EU-ja, kako se bomo pojutrišnjem pogovarjali o skupni politiki EU-ja do tretjih držav, recimo Kitajske," se sprašuje slovenski ekonomist.

Prepričan je, da bi morali v pogajanjih vsi stopiti en korak nazaj in gledati na to stvar malo širše, a če finančni ministri ne bodo našli rešitve, bodo morali po njegovem mnenju svojo odgovornost prevzeti predsedniki držav in vlad ter najti nekakšen dogovor.

Pomoč bo predvidoma sestavljena iz treh stebrov, pri čemer je za nekatere članice najbolj vprašljiv Evropski reševalni sklad (ESM), ki je v zadnji finančni krizi pomagal nekaterim državam – Grčiji, Španiji in Irski.

"Evropski stabilnostni mehanizem je instrument zadolževanja pod precej ostrimi pogoji, kar je nekaj podobnega, kot so t. i. stand-by aranžmaji mednarodnega denarnega sklada. In jasno, tovrstni krediti niso državam, ki jih koristijo, pogodu. Moram pa reči, da je v tej situaciji, kot jo imamo danes, kjer je ta kriza pogojena s stvarjo, ki ni direktno vezana s slabo ekonomsko politiko držav, to na neki način precej neokusna primerjava," odgovarja Mrak.

"Pokazalo se je, da je bila Evropska unija dizajnirana samo kot skupnost držav za dobre čase"

Sam verjame, da bo sprejet dogovor ob nekem formalnem pogojevanju, a čeprav bodo krediti brez tovrstnih pogojevanj, so to vseeno krediti.

"Države z vsemi instrumenti povečujejo javni dolg in jasno je, da ko si povečuješ javni dolg, pomeni to, da boš, ko se bo ekonomska situacija začela nekoliko umirjati, štartal z dodatnim kamnom za vratom, ki ti bo oteževal normalno funkcioniranje," pravi Mrak.

Malo možnosti za koronaobveznice

Glede koronaobveznic Mrak ne vidi možnosti za dogovor, saj gre za obveznice, ki bi imele skupno garancijo vseh držav članic. "To bi bile obveznice, ki ne bi neposredno prispevale k dodatnemu javnemu dolgu posamezne države, ki bi ta sredstva koristila."

Kot poudarja Mrak, skupne obveznice ne podpirajo izključno države iz južnega dela Evrope, kar se velikokrat misli. "Na tem vlaku je devet držav," pravi in dodaja, da imamo v skupini dve od treh držav Beneluksa, kjer z nasprotovanjem izstopa Nizozemska, medtem ko predlog podpirata Belgija in Luksemburg, prav tako Irska. "Preprosto ni res, da gre za diskusijo sever-jug."

Mrak predvideva, da bo sklenjen dogovor, imenovan inovativni finančni instrument. "Gre za predlog, ki bo po mojem mnenju šel po liniji tega, kar so predlagali Francozi pred nekaj dnevi – da bi se naredil neki tak instrument s skupno garancijo, ki pa bi bil časovno zelo omejen. Tako da bo to neki kompromis in vidim dogovor v teh dveh smereh."

Finančni ministri EU-ja niso sklenili dogovora