Mramor pravi, da ni mogoče hkrati zmanjševati proračunskega primanjkljaja in davkov. Foto: BoBo
Mramor pravi, da ni mogoče hkrati zmanjševati proračunskega primanjkljaja in davkov. Foto: BoBo

Največja težava, kot posledica napačne pretekle ekonomske politike preteklih vlad, je primanjkljaj, ki ga moramo odpraviti do leta 2020. V razmerah, ko moramo znižati primanjkljaj, ne moremo hkrati zniževati davkov. "Ni nobene možnosti. Ni čarovnika, ki bi lahko hkrati zmanjševal primanjkljaj in še zniževal davke," je poudaril.

"V teh razmerah pa razumemo gospodarstvo," je dejal in spomnil, da so se v socialnem sporazumu zavezali, da davkov ne bodo zviševali in da bodo skupaj z gospodarstvom pogledali, ali je mogoče, da s prestrukturiranjem davkov postanemo bolj konkurenčni.

40 odstotkov bo prihranila država, 60 jih bo dalo gospodarstvo
Po njegovih besedah bodo zdaj pripravili končni predlog za Ekonomsko-socialni svet in tudi za koalicijo. Davčno prestrukturiranje v vrednosti 100 milijonov evrov, ki bo razbremenilo bolj produktivne kadre in tiste, ki jih bodo podjetja želela nadgraditi, bo nadomeščeno z učinkovitejšim upravljanjem države (40 milijonov evrov), medtem ko naj bi zvišanje davka na dobiček prineslo 60 milijonov evrov. "Druge možnosti ni," je poudaril.

Na očitek malega gospodarstva, da mu davčno prestrukturiranje ne bo ničesar prineslo, pa je Mramor odgovoril, da je 55 milijonov evrov namenjenih za nižjo dohodnino, 45 milijonov evrov pa za znižanje obdavčitve nagrade za poslovno uspešnost (do 70 odstotkov povprečne plače).

Obrtniki in mali podjetniki še vedno razočarani
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) Branko Meh pa je ob robu razprave izrazil razočaranje nad Mramorjevo oceno, da so njihove zahteve po znižanju davkov lahko le želje.

"Obrtniki in podjetniki delujemo v gospodarstvu, polnimo državno blagajno in bomo vedno na vlado naslavljali zahteve. Ker ne mislimo prosjačiti, moledovati, kaj nam bo vlada dala, ampak zahtevamo, da se neke stvari uredijo, če polnimo državno blagajno," je poudaril.

Meh je ob tem spomnil, da OZS vsako leto pripravi okoli 100 zahtev, letos jih je 113. Od teh so jih izpostavili 10, za katere želijo, da jim vlada prisluhne in tako ustvari boljše pogoje za poslovanje na slovenskem trgu, za krepitev konkurenčnosti in lažje zaposlovanje.