Prizori na številnih letališčih po svetu. Takole
Prizori na številnih letališčih po svetu. Takole "počivajo" letala American Airlines v Tulsi. Foto: Reuters

Na osrednjem slovenskem letališču je redni potniški promet prepovedan od 17. marca. Na letališču se je sicer promet glede na lansko leto zaradi propada Adrie Airways zmanjšal že prej, tako je bil že v prvih dveh mesecih tega leta za četrtino nižji kot leto poprej, saj je Adria Airways prepeljala okoli polovico vseh potnikov na ljubljanskem letališču.

Kot so nam povedali v Fraportu, družbi, ki upravlja brniško letališče, je za celoten marec mogoče ugotoviti 75-odstotni padec prometa glede na marec 2019. Posamezni poleti so sicer odpadali že od začetka meseca, nekateri poleti pa so bili tudi skorajda prazni. Normalno pa poteka tovorni promet in mogoče je celo prešteti kakšen polet več kot običajno, saj so prej del tovora prevažala tudi potniška letala. Prav tako se izvajajo posamični poleti po odobritvi ministrstev za infrastrukturo in zunanje zadeve. Tudi podatki Eurocontrola prikazujejo rahlo rast tovornega prometa: če je bilo lansko zadnjo nedeljo v marcu izvedenih 491, je bilo na ekvivalentni dan v tem letu izvedenih 517 tovornih poletov.

Največji upad letalskega prometa po letu 2001

Čeprav večina največjih evropskih letališč tako rekoč sameva in imajo več kot 80-odstotno zmanjšanje prometa na mesečni osnovi, pa nikakor ni mogoče govoriti, da po svetu trenutno nihče ne leti. Na svetovni ravni je tako mogoče ugotoviti padec povprečnega števila poletov na dan s 27.362 v lanskem na 16.128 v letošnjem marcu. Države, kot so Armenija, Irska, Norveška, Bolgarija (če se omejimo na Evropo), so tako imele 30- ali celo manj kot 30-odstotni padec števila poletov.

Ogromne izgube imajo tudi letališča, čeprav nekatera – kot denimo berlinski Tegel s trenutno 2,5-odstotnim obsegom dnevnega prometa – vztrajajo pri odprtju.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Investicije bodo obstale

Pandemija bo dolgoročno preprečila tudi investicijske načrte številnih letalskih družb, tudi Lufthanse, ki ima trenutno prizemljenih 700 od 763 letal, ki pa – tako predsednik njenega upravnega odbora Carsten Spohr – vztraja pri ohranjanju vsaj minimalnega števila rednih poletov; trenutno to pomeni vztrajanje pri 40 poletih znotraj Evrope in treh zunaj Evrope na dan. Videz 'normalnosti' družba vzdržuje tudi s tem, da pri vstopu na letala ne razdeljujejo mask in od potnikov tudi ne zahtevajo razkuževanja rok, kar je sicer pravilo denimo pri azijskih letalskih družbah.

Težave v letalskem prometu

Lufthansa je s trenutno likvidnostjo (podatki s konca marca) 3,8 milijarde evrov ena stabilnejših družb in Spohr meni, da družba še ne potrebuje državne pomoči in da tudi podržavljanje Lufthanse ni v načrtu. A tudi on napoveduje – tako Der Spiegel 21. marca –, da bo Lufthansa na koncu krize manjša. In mnogo poznavalcev panoge tudi meni, da bo industrija potniškega letalstva ob ponovnem zagonu, ki bo zelo verjetno počasen, drugačna od tiste, ki smo jo poznali v zadnjih letih.

Na Brniku upajo, da potniški promet čim prej zaživi

Prvega aprila so zaprli tudi pariško letališče Orly. V le nekaj dneh so ga preuredili v začasni center za sprejem okuženih z novim koronavirusom, ki jih je treba prepeljati v pariške bolnišnice. Letališče Orly je največje v francoskem notranjem zračnem prometu. Na običajen dan ga prečka 90.000 potnikov, kontrolorji pa imajo opraviti z okoli 600 poleti. Zadnji dan pred zaprtjem je bilo na letališču le še 20 poletov. Štiri letalske družbe, ki še vztrajajo pri ohranjanju skopega letalskega prometa, pa so se preselile na drugo pariško letališče Charlesa de Gaulla, na katerem se je dnevni promet z običajnih 200.000 zmanjšal na 10.000 potnikov. Podatki so sicer stari nekaj dni, tako da je številka morda v tem trenutku že manjša.

Rusko tovorno letalo je v ZDA prepeljalo zaščitno opremo. Foto: Reuters
Rusko tovorno letalo je v ZDA prepeljalo zaščitno opremo. Foto: Reuters

Še ena sveža novica, povezana z letalskim potniškim prometom, je prav tako povezana s Francijo. Letalska družba Air France-KLM se s francosko in nizozemsko vlado (vsaka ima v lasti 14 odstotkov družbe) pogovarja o možnosti za prejem posojil v vrednosti več milijard evrov. Po zadnjih podatkih agencije Reuters naj bi Air France dobil garancije države za posojila v vrednosti štiri milijarde, KLM pa zagotovila nizozemske vlade v vrednosti dve milijardi evrov.
Družba namreč zaznava več kot 90-odstotni izpad poletov, kot druge letalske družbe pa ima visoke fiksne stroške; za letalske družbe se ti gibajo okoli 60 odstotkov. Skupno imata Air France in KLM okoli 80.000 zaposlenih, KLM je napovedal, da bo dokončno 'črtal' najmanj 2.000 delovnih mest.

SAS začasno odpušča, BA daje delavce na čakanje

Letalske družbe se z ogromnim padcem prometa spopadajo na različne načine. Lufthansa sledi nemški strategiji, ki se bolj kot za takojšnje odpuščanje (začasno) presežnih delavcev odloča za skrajševanje delovnega časa. Za 87.000 od skupno 138.000 zaposlenih v tem letalskem gigantu naj bi tako odredili skrajšani delovni čas. Skandinavska družba SAS, ki je v švedski in danski lasti, pa je začasno odpustila kar 90 odstotkov oziroma 10.000 zaposlenih in jim ponudila možnost kvalifikacije za bolniško osebje, ki ga trenutno močno primanjkuje predvsem na Švedskem. British Airways ne odpušča, ampak letalskemu osebju na čakanju po dogovoru s sindikatom zagotavlja 80 odstotkov njihovega siceršnjega zaslužka; piloti naj bi prejemali 50 odstotkov plače.

Letos bo na svetu do 30 odstotkov manj turistov

Na svetu deluje okoli 2.500 letalskih družb in na velika državna sredstva upajo tudi v ZDA. Tam naj bi za reševanje industrije civilnega letalstva namenili več kot 50 milijard evrov. Kako ogromne so izgube te panoge, povedo podatki, ki jih je zadnji marčevski dan objavilo Mednarodno združenje za letalski promet (IATA).

Do konca drugega kvartala (do 30. junija) naj bi letalske družbe potrošile okoli 56,5 milijarde virov svojih finančnih rezerv, njihova izguba v drugem kvartalu pa naj bi bila okoli 36 milijard evrov. Zadnje projekcije IATA-ja sicer izhajajo iz predpostavke, da bo ohromitev civilnega letalskega prometa trajala okoli tri mesece, kar bi pomenilo 38-odstotni padec potnikov na letni ravni in padec dohodkov civilnega letalstva za približno 233 milijard evrov v primerjavi z lanskim letom. Polovica letalskih družb pa naj bi po IATA-ju že v prihodnjih nekaj tednih postala plačilno nesposobnih.

Kolikšne bodo izgube letalskih družb?