Okužene z novim koronavirusom najprej čaka izolacija, njegove rizične stike, ki so sicer zdravi, pa karantena. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) pojasnjujejo, da za ureditev bolniškega staleža že ves čas velja "preprosto pravilo": "Če je oseba bolna, ji pripada bolniški stalež, če pa ni bolna, pa ne."

Do bolniške odsotnosti v breme ZZZS-ja glede na usmeritev Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so po njihovih navedbah upravičeni zavarovanci, za katere bo izbrani osebni zdravnik kot razlog za začasno zadržanost od dela opredelil izolacijo.

Izolacija naj bi bila odrejena za zaposlene, ki imajo pozitiven bris na okužbo, pa tudi za delavce, ki niso bili testirani, vendar imajo znake akutne okužbe dihal z vročino ali brez nje, hkrati pa prisotnost covida-19 v družini ali skupnosti, na primer na delovnem mestu, pri čemer obstaja velika verjetnost prenosa.

V zadnjem primeru epidemiološka stroka za zaposlenega predlaga odreditev izolacije za 14 dni. Po tem obdobju se izolacija konča, v primeru razvoja bolezni in potrjenega novega koronavirusa pa nadaljuje do ozdravitve, so še navedli v ZZZS-ju.

V primeru izolacije je zavarovanec upravičen do 90-odstotnega nadomestila plače, pri čemer nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača ZZZS.

Karantena v breme delodajalca

Sorodna novica Potrjena ena nova okužba z novim koronavirusom, tudi tokrat na Jesenicah

Spremembe pa s 1. junijem veljajo za karanteno, ki jo odredi minister za zdravje. Potem ko so bili zaposleni v karanteni med epidemijo upravičeni do 80-odstotnega nadomestila plače v breme države, ta ukrep zdaj ne velja več.

"Karantena je vedno odrejena za zdrave ljudi. Odsotnost z dela zdravih delavcev ureja delovna zakonodaja, ki je v pristojnosti ministrstva za delo, saj zdravim delavcem ni mogoče odrediti bolniškega staleža," so poudarili na ZZZS-ju.

Na ministrstvu za delo so pojasnili, da se je mogoče v primeru karantene sklicevati na zakon o delovnih razmerjih oz. višjo silo, ki pomeni "dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se mu tudi ne izogniti ali ga odvrniti".

Prav tako se lahko na višjo silo po njihovih navedbah sklicujejo zaposleni, ko se zaradi ukrepov za zmanjšanje širjenja virusa začasno zaprejo vrtci in osnovne šole ali se iz takšnega razloga omeji vstop otrokom v šolo ali vrtec, "kar povzroči nemožnost opravljanja dela delavcev zaradi varstva otroka".

Če je iz tega razloga potrebno varstvo otroka do petega razreda, se odsotnost z dela enemu od staršev lahko upraviči zaradi višje sile, so pojasnili na ministrstvu.

Ob tem zaposlene pozivajo, naj v primeru nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile delodajalce obvestijo o vseh relevantnih okoliščinah odsotnosti.

"Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je na podlagi zakona upravičen do odsotnosti, glede nadomestila pa si delodajalec in delavec tveganje delita," so še navedli na ministrstvu.

Nadomestilo v času karantene tako ob izpolnitvi vseh zahtev za višjo silo znaša 50 odstotkov osnovne plače oziroma najmanj 70 odstotkov minimalne plače.