"Krajši delovni teden bi bil odgovor na strukturne spremembe v sektorjih, kot je avtomobilski," je dejal vodja sindikata Jörg Hoffman za časopis Süddeutsche Zeitung in dodal, da bi s tem "ohranili delovna mesta v industriji".

Prehod na izdelavo električnih vozil

Nemška avtomobilska industrija, ki je z 830.000 zaposlenimi ena glavnih sil nemškega gospodarstva, saj predstavlja pet odstotkov nemškega BDP-ja, je že tako deležna obsežnega prestrukturiranja zaradi prehoda na izdelavo električnih vozil. Odločitvi je botrovala tako skrb za okolje kot dejstvo, da sta pred vrati avtomatizacija in digitalizacija.

Stanje v omenjenem sektorju pa se je še nekoliko poslabšalo še med letošnjo epidemijo, čeprav so znaki okrevanja že na vidiku, piše portal Deutsche Welle.

Črni scenarij: ob delo 400.000 zaposlenih

Določena nemška podjetja, med njimi; Daimler, ZF in Bosch so že sprejeli dogovor o krajših delovnih urah med poletjem, za zaposlene pa so predlagali kompenzacijsko prilagoditev plač. "Zmanjšanje delovnega urnika je bilo v interesu podjetij, saj jim ni bilo treba odpuščati. Obdržali so strokovnjake in prihranili pri izplačilu odpravnin," je dejal Hoffman.

Na začetku letošnjega leta je po naročilu nemške vlade raziskovalna agencija ocenila, da bi lahko v najbolj črnem scenariju v nemški avtomobilski industriji do leta 2030 odpustiti 400.000 delovnih mest. Sindikat IG Metall bo na novih pogajanjih kljub recesiji zahteval dvig plač.