Kot so v objavljenem revizijskem poročilu zapisali na računskem sodišču, sta bila cilja revizije izrek mnenja o predlogu splošnega dela zaključnega računa, ki obsega bilanco prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja, ob tem pa še izrek mnenja o pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2020.

O predlogu splošnega dela zaključnega računa so revizorji računskega sodišča izrekli pozitivno mnenje, ker ugotovljene napake pri izkazovanju prejemkov in izdatkov niso bile pomembne.
Ker ministrstva za notranje zadeve, za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter za kulturo med izvajanjem revizije niso odpravila vseh nepravilnosti, je računsko sodišče od njih zahtevalo predložitev odzivnih poročil. Podalo je tudi priporočila za izboljšanje poslovanja.

Nekaterih izplačil ni bilo mogoče upravičiti

V delu, ki se nanaša na pravilnost izvršitve državnega proračuna, je sodišče med pogostejšimi ugotovilo nepravilnosti pri plačah, nepravilnosti pri prevzemanju in plačevanju obveznosti iz proračuna, kršitve predpisov s področja oddaje javnih naročil in na področju dodeljevanja transferjev. Kršitve predpisov s področja interventnih ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 so se nanašale predvsem na to, da ni bilo mogoče potrditi upravičenosti izplačil in izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do interventnih ukrepov in da ob predložitvi zahtevkov za izplačilo sredstev niso bili predloženi analitični podatki.

V delu, ki se nanaša na splošni del zaključnega računa proračuna, so bile v bilanci prihodkov in odhodkov ugotovljene nepravilnosti na področju prihodkov od najemnin, ki jih zaračunavajo javni zavodi, in na področju prihodkov od plačila za vodno pravico, pridobljeno z vodnim dovoljenjem. Nepravilnosti v računu finančnih terjatev in naložb so bile ugotovljene v povezavi z neprijavo terjatve za dano posojilo v stečajni postopek in v povezavi z dodelitvijo državne pomoči za prestrukturiranje.

Računsko sodišče je opozorilo na izjeme pri okviru računovodskega poročanja, ki je predpisan z zakonom o javnih financah in zakonom o računovodstvu. "Pri računovodskem obravnavanju poslovnih dogodkov, ki se nanašajo na izvrševanje državnega proračuna, so namreč z različnimi zakoni predpisane izjeme oziroma odmiki od okvira računovodskega poročanja, tako da so določeni poslovni dogodki izvzeti od splošnega načela popolnosti izkazovanja prejemkov in izdatkov. Na ta način je omogočeno poročanje, ki ne temelji na popolni predstavitvi prihodkov in odhodkov ter prejemkov in izdatkov," so pojasnili.