Predvsem se zdi, da je bilo jeseni na trgu preveč strahu pred novimi agresivnimi dvigi obresti in pred vse višjimi cenami energentov. A centralne banke naj bi lani opravile že glavnino dela pri zviševanju obrestnih mer, mila zima je cene zemeljskega plina poslala navzdol, tudi cene nafte se pri okrog 80 dolarjih zdijo "obvladljive". Morebitna recesija, kot kaže, ne bo preveč huda, trg dela se za zdaj drži zelo dobro. Blagodejno seveda vplivajo tudi odpiranje kitajskega gospodarstva in nekatere druge spodbudne makroekonomske objave.

Indeks Zew presenetljivo v pozitivnem območju
V torek je objava indeksa zaupanja nemških vlagateljev (Zew) pokazala, da je ta indeks prvič po začetku vojne v Ukrajini splezal v pozitivno območje (z decembrskih minus 23,3 točke na januarskih plus 16,9 točke), kar je v nasprotju s pričakovanji vlagateljev (napoved: –15,0 točke). Z drugimi besedami: po skoraj letu dni profesionalni vlagatelji spet verjamejo, da se bo v prihodnjih šestih mesecih gospodarski položaj izboljšal. Nemški gospodarski minister Robert Habeck verjame, da se bo Nemčija letos izognila recesiji.

DAX od septembra poskočil za skoraj 30 odstotkov
Predstava frankfurtskega delniškega indeksa DAX je precej odvisna od dogajanja na trgu energentov, saj vključuje številna industrijska podjetja, na katere zelo vplivajo cene energentov. Jeseni je prvi mož kemijskega koncerna BASF opozarjal, da bi lahko ustavili proizvodnjo v Ludwigshafnu, če bo elektrika predraga. Od septembrskega dna je DAX okreval že za skoraj 30 odstotkov. Vrednotenja so še vedno ugodna, podjetja, vključena v DAX, so imela lani skupaj rekordnih 144 milijard evrov dobička, pet odstotkov več kot leta 2021 in dvakrat več kot leta 2020.

Goldman Sachs z 69 odstotki manj četrtletnega dobička
Opaziti je, da največja borza na svetu v New Yorku letos zaostaja za Evropo. Tudi v torek je bilo tako. Dow Jones je zdrsnil za dober odstotek, potem ko je banka Goldman Sachs v zadnjem lanskem četrtletju zaradi nižjih prihodkov investicijskega bančništva poslovala precej slabše od pričakovanj. Dobička je bilo v obdobju oktober-december za 1,19 milijarde dolarjev, to pa je 69 odstotkov manj kot v istem obdobju 2021. Delnice so zanihale tudi za več kot sedem odstotkov navzdol, so se pa zato občutno podražile delnice konkurenčne banke Morgan Stanley, ki je z rezultati navdušila Wall Street. Letos se je Dow Jones povzpel za nekaj več kot dva odstotka. Bolje gre tehnološkim delnicam (Nasdaq letos +6 %), kar je tudi posledica umirjanja inflacije. V ZDA je bila decembra rast indeksa cen potrošnikov CPI na letni ravni 6,5-odstotna, kar je že precej lepša številka kot pol leta prej, ko je bila inflacija več kot devetodstotna.

Zlato naj bi kmalu testiralo mejo 2000 dolarjev
Cene zlata so se v torek malce odmaknile od (v ponedeljek doseženega) osemmesečnega vrha, a ostajajo nad 1900 dolarji za 31,1-gramsko unčo. Vse več analitikov napoveduje, da bo v kratkem padla meja 2.000 dolarjev, zlato pa utegne vsaj v evrih doseči tudi rekordno vrednost. Ključno gibalo sveže rasti je umirjanje Fedovega agresivnega zaostrovanja denarne politike. Nekoč je veljalo, da je zlato idealna naložba za inflatorne razmere, kar pa se lani ni pokazalo, saj je skok inflacije prinesel s seboj občutno višje obrestne mere, to pa pomeni, da so obveznice postale privlačnejše kot zlato, ki imetnikom ne prinaša nobenih obresti ali dividend.