Gospodarstvo
false
Posojilojemalci pravijo, da se NLB niti ni želel pogovarjati z njimi o kakšnih drugih možnostih poplačila in jih je za relativno majhne dolgovane zneske brcnil na cesto, potem ko so terjatve prodali švicarskemu DDM holdingu. Foto: Borut Živulović/BoBo
Uraden podatek je, da je odločitev o več kot 80-odstotnem popustu na sveženj slabih terjatev sprejela uprava pod vodstvom Blaža Brodnjaka in jo je očitno potrdil tudi nadzorni odbor s predsednikom Primožem Karpetom. Šlo naj bi za enkratno potezo, ki je ne nameravajo več ponoviti. V njem pa naj bi bile le zakonito odpovedane pogodbe, o čemer so bili po navedbah NLB-ja komitenti pravočasno obveščeni.
false
Če tožniki uspejo na ESČP-ju, kar Zupančič verjame, da bodo, potem stroškov ne bodo, znova, nosile banke, ampak kar davkoplačevalci. Foto: EPA
Lani jeseni sprejet nov zakon o potrošniških posojilih omogoča, da banka pogodbo o najemu prekine že, če kreditojemalec ne plača dveh zaporednih obrokov posojila in jih, skupaj z zamudnimi obrestmi, ne poplača še 15 dni po pisnem opominu. V pravilih številnih bank je sicer zapisano, da banke lahko ponudijo nekatere možnosti, kot sta reprogram ali moratorij, vendar pa po zakonu tega niso dolžne storiti. Od prekinitve pogodbe naprej je usoda dolžnikovega posojila povsem v rokah banke, ki ima povsem legitimno pravico, da lahko dolg proda po kakršni koli ceni.
Evri, denar, bankovci, sveženj
Iz nepoplačljivih posojil se bodo Švicarji verjetno poplačali že do konca tega leta. Foto: Reuters
Policija, policist, našitek
Je banka prodala pod ceno in bi morali posel pregledati pristojni organi? Zupančič je mnenja, da bi morali. Foto: BoBo

Dodaj v

NLB usodo nekaj tisoč dolžnikov prepustil izterjevalcem

Nov lastnik "neizterljivih" dolgov si bo strošek morda poravnal že letos!
28. junij 2017 ob 18:41
Ljubljana - MMC RTV SLO, Radio Slovenija

Lani je NLB prodal za 104 milijone evrov terjatev do fizičnih oseb, ki so pri banki najele posojila, češ da so neizterljiva. Kupec terjatev se bo že letos poplačal, tisoči pa so pahnjeni v kruto usodo.

104 milijone evrov bruto problematičnih terjatev do fizičnih oseb je julija lani prodal NLB, s čimer je banka, kot so takrat sporočili javnosti, "pomembno znižala obseg problematičnih terjatev". Kaj to dejansko pomeni, pa je kmalu spoznalo nekaj tisoč komitentov, ki svojih posojil niso zmogli redno plačevati, in katerih usoda je zdaj povsem v rokah švicarskega kupca DDM holding oz. njihovih pooblaščenih izterjevalcev iz Slovenije. Tudi zato je zgodba o skoraj leto starem bančnem poslu še kako aktualna tudi danes.

Če ste eden izmed tistih, katerih posojilo je z NLB-jevo prodajo terjatev dobilo novega lastnika, vas vljudno pozivamo, da se nam oglasite na jana.vidic@rtvslo.si


Predstavniki NLB-ja niti leto pozneje ne želijo povedati, zakaj so dobrih 100 milijonov evrov vreden sveženj švicarskemu DDM holdingu prodali z 80-odstotnim popustom, za le 17 milijonov evrov. Čeprav so podatke nekajkrat objavili tudi novinarji v časopisu Delo, jih pristojni nikoli niso zanikali.

Najbrž tudi zato ne, ker jih javno objavlja kupec. Na svoji spletni strani je DDM holding že ob nakupu objavil, da so sklenili dober posel, saj so 94 milijonov evrov vreden obseg slabih posojil in drugih dolgov kupili za 17 milijonov evrov. Strokovnjaki domnevajo, da je v svežnju še 10 milijonov terjatev od NLB leasinga. Pomenljiv pri tem je prav tako javno dostopen podatek, da so za 11 milijonov evrov, potrebnih za nakup, izdali enoletne obveznice s 13-odstotno obrestno mero, za katero trdijo, da bo v tem času poplačana. In kot kaže, je bil posel res dober: v njihovem zadnjem četrtletnem poročilu že piše, da so do konca marca, torej v dobrih osmih mesecih od odkupa dolgov, poplačali dobrih 13 milijonov evrov.

S silovitostjo, s katero pooblaščeni slovenski izterjevalci v imenu podjetja DDM holding oz. njegove slovenske podružnice DDM Invest VII izterjujejo dolgove slovenskih dolžnikov, poznavalci ocenjujejo, da bo celoten strošek najbrž poplačan že letos.

Kar je za bančnike le posel, je za dolžnike življenjska prelomnica
Naša sogovornica v strahu pred izgubo doma in pred močjo, ki jo imajo izvršitelji nad usodo njene družine, ostaja anonimna. Skupaj z možem je stanovanjsko posojilo pri NLB-ju najela leta 2009, ko sta imela razmeroma visoki in stabilni plači. Banki, katere komitenta sta bila vse življenje sama in večina njunih sorodnikov, sta povsem zaupala: "Z lahkoto sva odplačevala dve leti in pol. Po nenadni izgubi obeh služb sva sicer vseskozi vplačevala zneske, a ta plačila niso bila konsistentna, saj sva z banko vseskozi v stikih in sva jo obvestila, da zaradi projektnega dela ne moreva plačevati vsega vsak mesec, lahko pa z manjšo zamudo poplačujeva za nazaj."

Sogovornica pravi, da jima banka nikoli v času, ko sta jo obveščala o težavah, ni ponudila nobenih alternativnih možnosti za rešitev finančnih težav: "Banka sama od sebe nič. Midva pa sva prosila za moratorij, ker nisva vedela, kako se bo najina situacija zavlekla. A so nam kar po telefonu sporočili, da ne bo odobreno, nič nisva dobila pisno. Prosila sva jih za reprogram, a so naju tudi kar po telefonu odslovili. Tu ni bilo nobenih komisij, ničesar, samo kratek ne po telefonu."

Ob mesečnem obroku 900 evrov sta v štirih letih zaostajala s plačilom štirih tisočakov
Edini osebni sestanek, ki so ga imeli, je bil tisti ob sklenitvi pogodbe, ko so jim pojasnili ostre pogoje, a tudi, da se bo v primeru začasne plačilne nesposobnosti zagotovo vse dalo urediti. Tudi to je prispevalo k temu, da se nista nemudoma odzvala na vsak tipski pisni opomin, priznava sogovornica, saj sta bila prepričana, da sicer ne redna, a vseskozi nakazana poplačila zadostujejo za izkazan resen odnos. Sploh, ker sta banko obveščala o finančni stiski, v kateri so se znašli, in ker se je v štirih letih nerednega plačevanja ob skupno skoraj 900 evrih mesečnih obrokov nabralo le za skupno dobre štiri tisočake zamud. Očitkov o nesodelovanju z bančne strani ni bilo: "Z banke nam niso nikoli sporočili, da bi se dalo kaj več urediti, če bi se odzivali in plačevali drugače. Vseskozi smo bili v stiku in tudi dolg štiri tisočake v štirih letih čez palec pomeni, da sva za ves ta čas dolgovala nekaj manj kot pet obrokov."

Nov lastnik s popolnoma nerealnimi predlogi za poplačilo
Po štirih letih, v katerih banka po navedbah sogovornice ni dajala pripomb na tako plačevanje, je jeseni 2015 banka poslala pisni zadnji opomin pred tožbo, v katerem piše, da ji dolgujeta slaba dva tisočaka in pol. Naslednji dokument, ki je kljub rednim plačilom sledil čez dobra dva meseca, je od njiju že zahteval poplačilo celotnega preostanka dolga, čeprav pisne odpovedi pogodbe od NLB-ja nikoli nista prejela, trdi sogovornica.

To je bil tudi zadnji pisni stik banke z njo in njenim možem: čeprav sta od opomina jeseni 2015 celotno leto plačevala vse mesečne obveznosti v rednem roku, je naslednji dokument, jeseni 2016, že prispel od novega lastnika dolga.

In izkazalo se je, da kljub celoletnemu plačevanju vplačanega zneska banka ni upoštevala in je dolg še višji, kot je bil zapisan na zadnjem obvestilu banke. Nov upnik je hkrati poslal tudi pisno ponudbo za vračilo dolga. "Dali so nam tri možnosti: poplačilo celotnega zneska s posojilom, čeprav imava seveda zaradi tega dolga slabo sisbon boniteto in sva posojilno nezanimiva za druge banke. Druga možnost je bila, da nam oni prodajo hišo, in tretja, da celoten dolg poplačava v pol leta. To so nerealne opcije." Ponudili pa so jima tudi možnost, da če dolg v celoti poplačata takoj, lahko na 80 tisočakov dobita 30 odstotkov popusta.

Ker zakoncema kljub zdaj znova rednim dohodkom nobena banka ne želi odobriti posojila, s katerim bi lahko poplačala ta dolg in ga nato tej banki vračala v mesečnih obrokih, je usoda te družine z dvema majhnima otrokoma povsem odvisna od upnika. Ta je že vložil izvršbo na sodišče, kar pomeni, da se njihov dom zelo hitro lahko znajde na dražbi.

Je v podobnem položaju celo več kot 8.000 dolžnikov?
In prav zaradi takih zgodb je problematičnost odprodaje vsaj okoli 100-milijonskega svežnja dolgov fizičnih oseb pomembna zgodba še leto dni po prodaji.

Še vedno je popolnoma nejasno, kakšne vrste dolgov so prodali in koliko posojilojemalcev - ali dolžnikov iz drugih naslovov - je lani zamenjalo upnika. Po neuradnih informacijah bi lahko šlo za 8.000, morda celo do 10.000 dolžnikov, med njimi pa neznano število tistih s hipotekarnimi posojili za nakup doma. In ti so najranljivejši.

In zakaj se je banka odločila za prodajo tega svežnja slabih terjatev?

Uradnih pojasnil banka v imenu poslovne skrivnosti ne želi razkriti. A dejstvo je, da vsaka banka lahko povsem legitimno prodaja terjatve, za katere presodi, da jih bo sama težko unovčila. Proda jih lahko po kakršni koli ceni, ki jo kot smotrno določi uprava in se z njo strinja nadzorni svet. NLB je podoben posel, le da z 800-milijonskimi terjatvami do pravnih oseb, sklenil nekaj mesecev pred svežnjem terjatev do fizičnih oseb, o katerih govorimo danes. Takrat je poslanec Janko Veber vložil ovadbo, ki - po njegovem zatrjevanju - deloma zajema tudi že omenjene dolgove fizičnih oseb.

Tudi druge banke so paketno prodajale dolgove fizičnih dolžnikov
NLB pri prodaji terjatev tudi do fizičnih oseb seveda ni izjema. Kakšna je sicer praksa slovenskih bank pri izterjavi zamujenih ali neodplačanih obrokov hipotekarnih posojil za nepremičnine?

Najprej naj bi, so v neformalnem pogovoru zagotovili bankirji, posojilojemalca s hipotekarnim posojilom za nepremičnino, ki zamuja z obrokom, pozvali k pogovoru, v katerem naj bi našli skupno rešitev. In kakšna naj bi bila ta rešitev? Običajno gre za moratorij za odplačevanje ali razdelitev obrokov posojila na daljše obdobje. Da se zadeva reši hitreje, pa k odplačevanju pritegnejo še kakšnega soplačnika, poroka ali zastavitelja. Ob tem naj bi upoštevali tudi prihodke in odhodke posojilojemalca, pa njegovo premoženjsko stanje in morebitne druge finančne prilive.

Kakor koli, če iskanje rešitve ni uspešno, sledi pisni poziv banke k poplačilu obroka, najmanj dvakrat, in nato odstop od pogodbe. In kaj se zatem zgodi s terjatvijo oziroma neplačanim posojilom? Terjatev odprodajo enemu izmed številnih podjetij za izterjavo. Medtem ko so NLB, Unicredit in nekdanja Hypo banka po naših informacijah terjatve problematičnih stanovanjskih posojil odprodajale kar v paketih, naj bi preostale banke podjetjem za izterjavo prodajale zgolj posamična posojila. Ta praksa je najbolj živela v času krize, ko so ljudje izgubljali službe in s tem možnost za odplačevanje posojil. Letos, ko smo priča gospodarskemu okrevanju, pa v večini bank podjetjem za izterjavo niso odprodali niti enega posojila.

In zakaj se banke sploh želijo znebiti tovrstnih problematičnih ali potencialno problematičnih posojil? Glede na to, da morajo za vsako tovrstno posojilo oblikovati rezervacijo, si z odprodajo tega izboljšajo bilanco in kapitalsko ustreznost. Stanovanjska posojila sicer bankirji opisujejo kot nekakšen drobnjakarski posel, v katerem je možnost osebnega stečaja posojilojemalca, ki zamuja z več kot tremi obroki, razmeroma velika. Izjema so seveda posojila, zavarovana s hipoteko, jamstvi ali poroštvi. In glede na to, da so fizične osebe po večini nezavarovane, je 80-odstotni popust, po katerem je NLB odprodal sveženj terjatev švicarskemu podjetju DDM holding, kot pravijo sogovorniki, ki ne želijo biti imenovani, pričakovana cena. Velika verjetnost je namreč, da bo šel posojilojemalec v osebni stečaj, zato 80-odstotni popust ni previsok. Alternativa za banko ob osebnem stečaju je namreč nič. Sogovorniki pa ob tem še opozarjajo, da so v svežnju vedno zelo različna posojila - tako po kakovosti, zavarovanju kot po strukturi. Zato je za zunanjega opazovalca praktično nemogoče oceniti, ali je bila cena s kar 80-odstotnim popustom ustrezna ali pa bi za paket lahko iztržili več.

Ob vsem tem pa naj znova poudarimo, da je taka odločitev bank po zdajšnji zakonodaji povsem zakonita.

Zakonodaja že pri tretjem neplačanem obroku daje proste roke upniku
Čeprav imajo banke nedvomno tudi težave z izterjavo dolgov fizičnih oseb, pa je dejstvo, da je, sploh pri hipotekarnih posojilih, najemnik posojila v precej podrejenem položaju.

NLB je to storil: pri tistih posojilojemalcih, ki svojih terjatev niso mogli ali hoteli poplačati in pri katerih je po lastnih navedbah storil vse, da bi skupaj z njimi našel rešitev za poplačilo, je od pogodb odstopil in dolg prodal švicarskemu podjetju. Bilance banke so bile tako pred načrtovano prodajo videti veliko privlačnejše za morebitne kupce.

Ali je to glavni razlog, da se je banka po desetletjih tradicionalno prijaznejšega odnosa do svojih dolžnikov in nerednih plačnikov odločila za tako drastičen ukrep, ne vemo, ker banka pojasnil o poslu ne daje. Je pa dejstvo, da bi jim tudi večje razumevanje do državljanov, ki so posredno tudi solastniki banke, ne bi moglo silovito zmanjšati ne ugleda in ne tržne cene: delež slabih terjatev fizičnih oseb v banki je namreč z bančnega vidika skorajda zanemarljiv.

Smo te dolgove plačali že dokapitalizacijo NLB-ja?
Ker uradnih podatkov ni, lahko ponovimo le neuradne, in sicer, da je v svežnju zajetih morda 8.000, morda pa tudi do 10.000 transakcij, prav tako po neuradnih podatkih večinoma stanovanjskih posojil. Če gre res za zdavnaj zapadle in popolnoma neizterljive dolgove, kot kažejo namigi iz največje državne banke, potem to pomeni, da smo jih davkoplačevalci z dokapitalizacijo iz javnih sredstev zagotovo vsaj delno že poplačali. Prav tako ni jasno, zakaj banka vsaj tistih dolgov, pri katerih je šlo za edine nepremičnine in zelo verjetno povzročajo izgubo doma posojilojemalca, ni raje prodala slovenski slabi banki, ustanovljeni za zgrešene bančne naložbe.

Za komentar smo poleg NLB-ja in njenega nadzornega sveta prosili tudi Slovenski državni holding kot lastnika, a brez predhodnih javnih pojasnil NLB-ja sami ne želijo dajati izjav. Na ministrstvu za finance, ki je sodelovalo pri dokapitalizaciji bank, zdaj pravijo, da: "To je zgolj poslovna odločitev banke. Ministrstvo za finance ne more in ne sme presojati pravilnosti poslovnih odločitev bank. Ne more, ker nam niso poznane okoliščine, zaradi katerih se je banka odločila za prodajo, in ne sme, ker je banka samostojen pravni subjekt, ki sama odloča o svojih dnevnih poslih. Samo dejstvo, da je bila banka sanirana z državnim denarjem in da je država njen delničar, ne spremeni dejstva, da je banka samostojna pravna oseba, katere interesi niso enaki interesom države."

Odločitve ne komentirajo tudi pri Banki Slovenije, prav tako ne na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer so odgovorni za varstvo porabnikov pri najemanju posojil. Paketne prodaje iz leta 2016 niso želeli komentirati tudi v parlamentarni komisiji, ki trenutno že preiskuje nastanek bančne luknje v NLB-ju, saj ta poteza paketne prodaje ne sodi v časovni termin, o katerem poteka preiskava. Se pa težav zavedajo, ker jih nanje opozarjajo tudi državljani.

Odpoved pogodbe tudi za dolg manj kot treh tisočakov v devetih letih
Ob vseh neznankah je nekaj gotovo: odstop banke od posojilne pogodbe že po tretjem neplačanem obroku je zakonit in prodaja takih terjatev je zakonita. Kar se je zgodilo tisočim, zakonodaja naše države povsem podpira. In tej težavi bomo zagotovo namenili posebno oddajo.

A če ostanemo pri NLB-jevi paketni prodaji terjatev: čeprav banka poudarja, da je pri vsakem dolžniku naredila vse, kar je lahko, preden se je odločila za odpoved pogodbe in je neuradno paketno prodala le popolnoma neizterljive dolgove, naši primeri, poleg že predstavljenega, kažejo tudi drugačno podobo.

V uredništvu tako hranimo dokumente družine, ki se jim je v devetih letih najema posojila zaradi izgube zaposlitve in nenadne invalidnosti enega izmed staršev nabralo skupno za nekaj več kot dva tisočaka neplačanega dolga. Banka je nato kljub pojasnilom stranke o stiski pogodbo povsem zakonito odpovedala, ko niso plačali nekaj zaporednih neplačanih obrokov. Ne glede na to, da dolg v absolutnih zneskih ni dosegal niti pet odstotkov osnovnega najetega dolga. Njihov dolg je zdaj last švicarskega podjetja, izvršba nad stanovanjem pa že poteka. Gre za dom petčlanske družine s tremi nepreskrbljenimi otroki.

Po petih letih plačevanja dolg višji kot ob najemu posojila
O tem, da je imela banka bore malo razumevanja za težave in da je prodajala tudi povsem izterljive dolgove, priča tudi naslednji sogovornik, ki je pet let brez zamud odplačeval visoko posojilo v švicarskih frankih. "Posojilo v švicarskih frankih smo najeli 2007 in ga več kot dve leti in pol redno plačevali. Banko smo večkrat prosili za konverzijo v evre, a brez uspeha. Zaradi rasti franka dolga kmalu nismo bili več sposobni plačevati. Banka je nemudoma odstopila od pogodbe in nas pozvala, da moramo nemudoma v enkratnem obroku poravnati celotno posojilo, vključno s stroški in zamudnimi obrestmi na glavnico. Ta pa je bila na dan odpovedi pogodbe višja kot na dan, ko smo posojilo najeli, čeprav smo dolgove pet let redno odplačevali!"

"Neizterljiv dolg" v celoti poravnan z dražbo tik pred NLB-jevo prodajo
Nikoli, trdi sogovornik, se banka ni bila pripravljena pogovarjati ne o konverziji, ne o reprogramu posojila, ne o moratoriju nanj. Približno tri mesece po odpovedi pogodbe je NLB že vložil izvršbo na sodišče, njegov ugovor pa ne na prvi in ne na drugi stopnji ni uspel: "Po pritožbi na cenitev je potem le prišlo do prve dražbe, ki je bila neuspešna. Preden so izvedli drugo, sem jim ponudil, da moj dolg v celoti kupi znanec, ki bi mu pozneje odplačevali posojilo po njegovih pogojih. A so me v pravni službi zavrnili, da te hiše ne morem kupiti, ker da je prepozno za kaj takega. Hiša je bila nato na dražbi prodana. Dva dni po prodaji smo dobili obvestilo NLB-ja, da je naš dolg prodan nekemu švicarskemu skladu."

In to čeprav je bila s prodajo poplačana ne le celotna terjatev z vsemi zamudnimi obrestmi vred, pač pa je nekaj tisočakov družini še ostalo. Pomeni, da terjatev nikakor ni bila ne zelo stara in ne neizterljiva, kar naj bi bil argument za ceneno prodajo dolga novim švicarskim upnikom. "Mislim, da je to več kot svinjarija. Da si to sploh upa privoščiti banka, ki smo jo davkoplačevalci že od osamosvojitve naprej vseskozi financirali in v katere bilance osebno ne verjamem, šla tako dobro zavarovano in donosno terjatev nekomu prodat?"

Zakaj dolga niso prodali slabi banki?
Sogovornik pravi, da je bila njegova osebna sreča v nesreči dvojna: prvič, da je na dražbi dosežen izkupiček poplačal vse terjatve, kar se številnim tistim, ki so posojilo najeli v švicarskih frankih, ni zgodilo in so še po izgubi doma ostali bančni dolžniki. In drugič, da je to njegovo osebno tragedijo družina zmogla prebroditi in ni razpadla. Številne, ki so se znašle v podobnem položaju, pritiska niso zdržale: nekaj dolžnikov, pravi sogovornik, naj bi zaradi brezizhodnosti končalo svoje življenje. Zato meni, da to nikakor ni le še en samoumeven in sprejemljiv bančni posel: "Zato smo ustanovili slabo banko in jo plačali. In če bi že kdo imel pravico to kupiti, bi jo imeli državljani skozi to banko in bi ta banka ustvarila dobiček! Ker pa je NLB dal 80-odstotni popust za to terjatev, menim, da bi moral NLB razkriti, kakšen portfelj je bil prodan, in prodajo upravičiti! Glede na to, kakšen je bil moj portfelj, to nikakor ni mogla biti upravičena prodaja!"

Za koga je prodaja upnikom ugodna rešitev?
Skupni imenovalci vseh treh primerov, ki smo jih navedli, so, da je šlo za posojilo, kjer je bila pogodba odpovedana največ leto pred prodajo terjatve, da je šlo za posojilo s hipoteko, ki je po zakonu o izvršbi in zavarovanju razmeroma lahko unovčljiva, da je šlo za družine, ki so bile do dolga vse prej kot ravnodušne, saj so se zavedale, da mu sledi izguba doma in torej niso poravnale le tistih dolgov, ki jih res niso zmogle, in tretjič, da jim prodaja dolga novemu upniku ni prinesla olajšanja. Bančniki, ki popustov in odpustkov za dolgove ne smejo dajati, namreč radi namignejo, da je prodaja novemu upniku zanje pravzaprav ugodnost, se je z njimi mogoče dogovoriti za popuste.

A to velja le za tiste, ki so dolg nenadoma sposobni v celoti poravnati v rekordnem roku. Reprogramov, moratorijev ali novih pogodb pa – tako kot bi banka lahko - po zakonu ne morejo dajati.

Posojilojemalci v švicarskih frankih so najbolj prizadeti
Posojilojemalci v švicarskih frankih, kot je bil naš sogovornik, pa so sploh posebna skupina, ki je najbolj intenzivno zapadla v dolgove. Zaradi molka banke tudi tukaj ni jasno, koliko posojil, najetih v švicarskih frankih, je v paketu, ki ga je z 80-odstotnim popustom prodal NLB švicarski družbi DDM holding. A to so ljudje, ki so ne le dobili novega kupca in s tem izjemno kratke roke za poplačilo dolga, pač pa jim je dolg ob spremembi tečaja tako eksplozivno narastel, da so številni po letih plačevanja dolžni bistveno več, kot so posojila dobili.

To ni več le bančno, pač pa politično in socialno vprašanje!
Kakih 1.500 od domnevnih 16.000 posojilojemalcev išče pravico tudi s pomočjo Združenja frank. Vloženih je že približno 80 tožb, na višjem sodišču sta bili dve zavrnjeni, za obe sta bili vloženi reviziji, kar pomeni, da bo o njih razsojalo vrhovno sodišče. In prav v odločitvi, ki jo bo moralo sprejeti vrhovno sodišče, vidi Boštjan M. Zupančič kanček možnosti, da bi se more plačevanja rešili vsaj tisti iz prodanega svežnja NLB-ja, ki so imeli posojila v švicarskih frankih.

Nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice, specialist za ustavno pravo in pravo človekovih pravic, ki je skupaj z nekdanjim ustavnim pravnikom in profesorjem prava Cirilom Ribičičem za Inštitut za ustavno pravo pripravil mnenje o težavi posojil v švicarskih frankih, poudarja, da institut prodaje terjatev obstaja tisočletja in ni sporen: zato da je v primeru, ko gre za tako množičen obseg prodaje dokapitalizirane banke s takim popustom, to predvsem kazenskopravno vprašanje. "Pravno formalno bi, če bi šlo za posamične primere, to bilo še sprejemljivo. Če pa se to množično dogaja pri banki, ki je že bila dokapitalizirana z državnim denarjem, pa je druga zgodba. Prodaja z 80-odstotnim popustom pri taki banki, kateri je povrhu država še solastnica, ni več le bančno vprašanje, pač pa tudi politično in socialno vprašanje. In velja na državni ravni, ne le na ravni bančnega profitiranja."

To so sociopatske prakse
Osebno pa ob srečevanju z ljudmi, ki jih je bančni sektor zlomil, meni: "Če me vprašate za moje (ne)pravno mnenje, gre tukaj za sociopatske prakse, če se najbolj milo izrazim. Gre za neverjetno krutost do ljudi, ustava pa ima določbe o tem, da je Slovenija ne le pravna, pač pa tudi socialna država. In taka popolnoma brezobzirna praksa bank morda lahko prikriva kakšno korupcijo v samih bankah, ki so se znebile dolgov, hkrati pa je kdo lahko odnesel tudi dobiček." Zato meni, da bi pristojni organi v tem poslu morali raziskati ozadja, zakaj je prišlo do prodaje s takim popustom.

Sodba za švicarske franke v pomoč tudi "prodanim"
Vsaj tistim komitentom iz prodanega paketa NLB-ja, ki so imeli posojila v frankih, pa bi po njegovem mnenju olajšanje lahko prinesla težko pričakovana razsodba vrhovnega sodišča: "Če bo že ta dala prav posojilojemalcem. Potem bo to zelo koristno za Slovenijo, ker se bodo morala sodišča, v vsakem primeru posebej, odločati v korist posojilojemalcev." Če bodo ti svojo pravico dosegli na slovenskih sodiščih, bodo odškodnine morale kriti banke. Če pa vrhovno in morda pozneje še ustavno sodišče ne bi dalo prav posojilojemalcem in bi se zadeva preselila na Evropsko sodišče za človekove pravice, pa Zupančič kot dolgoletni sodnik na tem sodišču ne dvomi, da bo to razsodilo v njihovo korist. Vendar pa to pomeni, da bi kazni in odškodnine tako kot v primeru Vaskrsič, primeru izbrisanih, pa sodnih zamud in v primeru deviznih varčevalcev, plačala država iz proračuna.

Usoda tistih, ki so najeli posojilo v "švicarjih", bi se torej kljub paketni prodaji lahko razpletla dokaj ugodno. Tisti, ki so imeli posojilo v evrih, pa bodo, kot kaže, ostali le številke v paketni prodaji. In samo številke, ne ljudje, so v bančništvu najbolj sveta stvar.

A. Č., Urška Jereb Brankovič, Jana Vidic, Radio Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
Joe Malkovich
# 28.06.2017 ob 19:19
Ko nekdo iz NLB pokrade milijarde, nikome ništa. Ko nek ubogi kupec stanovanja zamudi z plačilom dveh oborkov kredita, ki so mu ga banke pod pretvezo ugodnosti podturile, pa je treba iti takoj v izterjavo.
Joe Malkovich
# 28.06.2017 ob 19:17
Moj edini komentar je - banda. NLB odprodat, da se ne bodo v njej pasli politiki in njihovi priskledniki.
Do Brasil
# 28.06.2017 ob 19:47
A fizicna oseba lahko poslje "silovite pooblaščene slovenske izterjevalce" v NLB po izterjavo njenih razlascenih delnic?
danimmc
# 28.06.2017 ob 19:27
Po razkritju največje afere tega stoletja o pranju iranskega denarja prek državne NLB so vsi, ki so bili takrat odgovorni, izgubili spomin. Danes vsi, od Boruta Pahorja, Francija Križaniča, Boža Jašoviča in Andreja Plausteinerja, trdijo, da niso nič vedeli. Še več. Kljub temu, da je danes več kot očitno, da nobena od inštitucij in njihovi predstojniki niso opravili svojega dela, vlada trdi, da so vsi opravili svoje delo kot je potrebno.

Takratni direktor Urada za preprečevanje korupcije Andrej Palusteiner ni storil nič, kljub temu, da bi po zakonu moral. Pred Logarjevo komisijo je celo izjavil, da ni ukrepal, ker prijava pranja denarja ni bila podana na pravilnem obrazcu??

Minister Goran Klemenčič, ki je bil takrat predsednik KPK, se tudi skoraj nič ne spomni. In kljub temu, da je bila oprana skoraj milijarda dolarjev ni zaznal suma sistemske korupcije. Prav tako se nič ne spomni nekdanji pomočnik direktorja SOVE in glavni preiskovalec v KPK Darko Stare. Oba tudi trdita, da je KPK obvestil NPU. Skrajno nenavadno je, da to ni zavedeno v dokumentaciji KPK, na NPU pa trdijo, da od KPK niso dobili nič.

Zakaj so vsi vpleteni dobili hudo demenco in kakšne so dejanske razsežnosti te afere bo v oddaji Hobotnica govoril Branko Grims, predsednik KNOVS.

Danes v oddaji Hobotnica ob 19.55.
jure-kacicnik
# 28.06.2017 ob 20:20
ma to je banda kravatarska, tem se perejo miliarde pol pa folku za te fičnke kradejo stanovanja - to pa je beda sistema in ljudi, ki ga vodijo.... eni spizdijo miliarde pa ne gredo v zapor, eni ne naredijo nič da bi jim to preprečili pa ne gredo v zapr /vključno z vsemi upravami NLB, ki so omogočale ropanje državljanov... edina bo, da gremo skopat tisti kalašnikov, pa pokažemo banksterjem, kako se takim ljudem streže....
semaino
# 28.06.2017 ob 20:03
@Miso101

zakaj banka njim ni ponudila 20% odkup terjatve, nihce vec ne bi bil nic dolzan in bi takoj dobil kredit pri drugi banki in bi lastniki ostali v nepremicninah?

Poskusi razumeti poglobljeno.

To je bilo kriminalno dogovorjeno dejanje.
SpicyWeiner
# 28.06.2017 ob 19:39
In nekateri bodo še naprej zagovarjali pravljice, kako more biti NLB naša. Bolj debilno upravljane banke ni daleč naokoli.
Jajaja
# 28.06.2017 ob 20:09
To je res noro najprej jih sokapitaliziramo sedaj pa solgove prodajajo s 80 % popustom. Ali so mogoče pol manjši popust ponudili dolžnikom pa bi ga ti z veseljem reprogramirali z kreditom pri drugi banki.
Ne jasno niso ker so se za prodajo delile mastne provizije
oziris.va
# 28.06.2017 ob 19:01
Šit, ampak tako je pač na Zahodu. S tem se ni za hecati, ker ti bodo izterjevalci potegnili dol gate ...
Otoček
# 28.06.2017 ob 20:16
Se en pokazatelj da so banksterji v navezi s politiko vecji lopovi kot tisti ki banko oropajo. Mogoce pa je to cas, da e teh 8000 "dolznikov" skupaj zbere in odstavi ( beri za strik in pod most) taste, ki so za to odgovorni.
thomasnn
# 28.06.2017 ob 21:16
friks- nisem zapisal pravilno. Dopisati bi moral, da iz njihove strani ni nikoli prišlo obvestilo o odpovedi pogodbe, ki bi bila podlaga za nadaljno proceduro oziroma postopke. Se opravičujem.
No, pa še nekaj iz moje izkušnje: ko sem gospe iz pravne pisarne NLB-ja predlagal odlog izvršbe izključno z namenom, da bo oči pridobil novi kredit, s katerim bi poplačal "slabega", mi je gospa odgovorila, da odlog izvršbe po slovenski zakonodaji ni mogoč!?!? Z vsem dolžnim spoštovanjem do gospe, ampak na podlagi te izjave bi morali pristojni razmisliti o njeni premestivi na delo v arhivu ali recepciji, ker s takšnimi blamažami blati ime delodajalca. Nisem vedel, ali je študirala pravo v Nigeriji ali sem jaz dobil diplomo zaradi modrih oči.
thomasnn
# 28.06.2017 ob 20:23
Tudi kredit mojega očija je bil prodan DDM-u. Kot pravnik nisem z NLB mogel doseči nobenega dogovora, kaj šele, da bi ponujali ali bili pripravljnei na kakršnekoli dogovore in/ali odpoved pogodbe!
Kot dvojni državljan iz prve roke vsak dan znova in znova ugotavljam, da je moj drugi dom pravzaprav drug svet, pa čeprav se premaknem le nekaj kilometrov severno, v sosednjo državo.
KunteKinte
# 28.06.2017 ob 20:14
SKB je rešitev za vse težve okrog NLB..lepo reče hvala..zapreš račun in greš v SKV..delavsko hranilnico..

To prodajo je nekdo izkoristil za dobro provizijo.. prodajajo krediti ki so zavarovani z hipoteko..ni logike.. na tem poslu si je par direktorjev NLB-ja poslavilo 10-15 milionov evrov provizij..
m72
# 28.06.2017 ob 21:31
Zanimivo. Kako pa, da usode NLB nismo prepustili izterjevalcem?
semaino
# 28.06.2017 ob 21:00
@friks

druzba je kupila za 20% in ponudila 30% odpis.

To bi za dolzika pomenilo 70% terjatev. Prevec.

Zakaj se je NLB odpovedal 80% terjatve, ce so bili zaostanki minimalni, za nekaj % terjatev?

Zakaj NLB ni ponudil 80% popusta lastnikom preden je za 80% popusta prodal tej druzbi.

Bostjan M. Zupancic pravi, da je to kaznivo dejanje, celoten postopek. Torej, .. a bi se vecjo avtoriteto v Sloveniji?
friks
# 28.06.2017 ob 19:59
A lahko potem nekdo razloži, kako naj se počutimo ljudje, ki se trudimo in poplačujemo svoje kredite. A, naj veselo podpremo idejo, da bi npr. 20% državljanom odpisali kredit, ki se bo potem pokril spet iz naših žepov?

Meni, ki redno plačujem banka nikoli ni ponudila 30% odpisa, kot berem zgoraj.
Aussie mate
# 28.06.2017 ob 20:59
Zanimivo da niso dali njim možnost odkupa po 80% nižji ceni, seveda bi vsi odkupili dolg, še z bistveno manj % bi bili vsi zadovoljni ampak so morali prodati dolg tujcem da izterjajo denar od ljudi ki so sanirali to isto banko. Na ministrstvu pa noben nič ne komentira.... Fuck off NLB in Slovenska ministrstva
blef
# 28.06.2017 ob 20:43
To so vse zrežirane stvari, s popolno politično podporo.
oziris.va
# 28.06.2017 ob 19:23
Joe Malkovich
# 28.06.2017 ob 19:19

Ko nekdo iz NLB pokrade milijarde, nikome ništa. Ko nek ubogi kupec stanovanja zamudi z plačilom dveh oborkov kredita, ki so mu ga banke pod pretvezo ugodnosti podturile, pa je treba iti takoj v izterjavo.


A misliš, da je na Zahodu™ kaj drugače? Če imaš dobro poznanstvo, politično ali kakšno drugo moč, ali pa vsaj vplivne starše/sorodnike, te ne bodo "pipali" oz. bodo s tem odlašali ...
memčk
# 28.06.2017 ob 20:03
Ko sem sam bil pri naroku za hipoteko, mi je samo v spominu ostalo, da če zamudim dva obroka, je takoj izvršba na hipoteko, od tu pa vemo, kaj sledi...

Sem si pa zato takoj ustvaril varnostno rezervo, v primeru, da izgubim službo, ker vem, kaj bi me drugače čakalo...

Ljudje danes precej nepremišljeno vzemajo kredite, z visokimi obroki, žal jih pa potem niso pripravljeni odplačevati, ker kasneje nimajo s čim...
pepar
# 28.06.2017 ob 22:28
Stavim,da so osebkiu v banki,ki so odločali o prodaji teh terjatev mastno zaslužili.
Kredite je seveda treba vračat,le da imajo tisti z vezami strašne popuste,ki jih pokrijemo davkoplačevalci,tudi tisti,katerim banke zasežejo lastnino,ali prodajo njihove neodplačane kredite.
Pa s čem nas škropijo,da vse to mirno prenašamo ?!
zelda
# 28.06.2017 ob 21:46
NLB je kriminalna združba v navezi s politiko.
Miso101
# 28.06.2017 ob 20:07
Ko vzameš kredit ga moraš vrniti v skladu s kreditno pogodbo. Tukaj ni nobenega globljega pomena.
Tako je in bo.
friks
# 28.06.2017 ob 19:43
Jaz v tej državi res več ne vem, če kdo še ve, zakaj se gre v življenju.

Pa, kaj je z vami ljudje? Kdo vam je prodal zgodbo, da je banka socialna ustanova? Kdo vam je prodajal pravljice, da vas bo banka na kolenih prosila, da poravnavajte svoje obveznosti? Da bo iskala 150 možnosti, kako boste lahko plačali?

V življenju je vsak odgovoren zase in tega se nihče več ne zaveda. Pol jih čaka, kaj jim bo država dala, kaj jim bo banka odpisala in kaj jim bo teta zapustila.
d1
# 28.06.2017 ob 22:40
Kdaj bo pa NLB vrnil davkoplačevalske milijarde od dokapitalizacije z obrestmi vred nazaj...ali bomo morali davkoplačevalci sami to v skladu s "standardno prakso" izterjat?!!!!
Roko_europe
# 28.06.2017 ob 22:10
@friks
Pa me zanima, kako bi po vajinem mnenju ljudje, ki niso bili zmožni poravnati tekoče obroke, lahko poravnali 20% dolga?

...vedno je rešitev, če je posojilo zavarovana z nepremičnino...sem delal 10 let na banki il (pa ne le na NLB) in ti povem, vse se da dogovoriti, če je stranka zato...reprogramacija posojila je najpogostejši instrument, pa ostale razne varijante vse do zamrznitve posojila, dokler lastnik nepremičnine ne proda. Kar je naredila NLB je svinjstvo brez primere zato, da se pred šefi v Bruslju lahko tolčejo po prsih kako sposobne bankirje imamo.
allobl
# 29.06.2017 ob 12:07
Krediti bi morali biti brez obresti, vse ostalo je odiranje.

Kredit se porabi za kupovanje (stanovanje, hiša, avto, hrana, traktor, investicije,karkoli pač) in denar gre nazaj v sistem in kroži, država dobi od potrošenega kredita DDV, firme in obrtniki prodajo storitve in produkte itd. Kreditojemalec vrne glavnico, mogoče samo še toliko dodatka, da je pokrita inflacija, da znesek ohrani realno vrednost. In za to bi morala poskrbeti dobra država in sistem. Ne smejo biti velike obresti, da se futrajo banke in tisti, ki imajo roko na produkciji denarja. Ljudje pa delajo samomore, družine razpadajo, obrestodajalci pa se mastijo. To je svet leta 2017 :(

Denar bi moral biti orodje človeku da se razvoja in ne da je človek orodje denarju in bankam.
Denar mora biti suženj človeku, in ne da je človek suženj denarju !!!
Binder Dandet
# 29.06.2017 ob 07:06
Včasih je odkup dolga s strani izterjevalca bila tipična rdeča nit mafijskih filmov. Danes je to normalna bančna praksa. Lepa smer, v katero plujemo.
AM
# 28.06.2017 ob 23:31
Zgodba je sicer kruta, a se mi poraja vprašanje, ali se ni tista sogovornica močno zaplanirala.

Da vzameš kredit, ko si po 5 letih dolžan še 80.000€ in imaš obrok velik skoraj kot je povprečna plača.......
johann
# 28.06.2017 ob 22:12
To je zgolj poslovna odločitev banke. Ministrstvo za finance ne more in ne sme presojati pravilnosti poslovnih odločitev bank.

Razen, ko pokliče Pahor in reče, da mora dati NLB kredit za Stožice, čeprav vejo, da tega denarja ne bodo v banki nikoli več videli. Ampak teh par deset milijončkov bodo že davkoplačevalci pokrili, kakor tudi par ostalih milijardic....
GORILA
# 29.06.2017 ob 08:53
@Skippy
Da, da, nujno rabimo državno banko. Pa čeprav so hujši kot privatniki.

Hujši?

Tudi druge banke so paketno prodajale dolgove fizičnih dolžnikov
ajvard
# 29.06.2017 ob 00:24
Ob vseh neznankah je nekaj gotovo: odstop banke od posojilne pogodbe že po tretjem neplačanem obroku je zakonit in prodaja takih terjatev je zakonita.

ne ga lomit, po treh neplačilih, mora banka vročiti odstop od pogodbe, v kolikor dolžnik nato v 60 dneh ne odplača zamujenih obrokov, lahko banka odstopi. iz prakse, da bi me kdo izterjeval ne bi vedel, piše pa tako v moji pogodbi z banko.
friks
# 28.06.2017 ob 21:37
thomasnn

sicer nisem pravnik, ampak navadno v predzadnjem opominu piše, da bo v primeru neplačila prišlo do odpovedi pogodbe, v zadnjem pa, da je to odpoved od pogodbe.

Če v vašem primeru tega ni bilo, je res čudno.
avgust
# 28.06.2017 ob 21:26
Zelo žalostna novica!

Žal je tako, da bo prebivalstvo Slovenije moralo odrasti in se začeti zavedati, da to kar podpišejo, daje moč in pravico tudi drugi strani (tbank v tem primerui) sploh doben tisk. Vem, da si vsi želimo lepa stanovanja in še kaj.....a včasih je bolje filozofija naših babic "pokrij se takim kovtrom kot ga imaš in vedno prišparaj nekaj, če ostaneš brez službe". Je težko, ampak to je realnost v kateri živimo, to je realnost kapitalizma.

Nadalje je pa v SLO nastal nacionalni šport neplačevanje in vsak misli, da če malo zamudi, da ga morajo vsi razumeti in mu po možnosti še odpisati dolg. Tega npr. v Angliji ni.

Zelo neprimerno je, da gospod Zupančič komentira nekaj, v kar nima vpogleda in vzbuja ljudem upanje, ki bo mogoče prazno. Žal je prim meni izgubil strokovno kompetentnost, ker je padel na nivo reklamiranja samega sebe in to v zgodbi, za katero mislim, da si ne bi smel tega dovoliti. Včasih je bolje biti tiho, ljudem je že dovolj težko; razen če bo on osebno uredil, da bo takšna sodba (potem lahko govori, da ne dvomi), žalostno.

Da je pa banka prodala slabe terjatve, je pa meni logično. Če si želijo tujega kupca, tujci pač ne kupujejo mačka v žaklju in ne želijo banke, katere bilanca je popolnoma obremenjena s slabimi posojili.

Pri celi tej zgodbi, kot pri posojilih v CHF, se meni postavlja vprašanje, kdo in zakaj je tem ljudem odobril kredite? Kakšna je odgovornost bank pri ponujanju kreditov fizičnim osebam preko reklam (banka je bolj uka prava kot fizična oseba), reklame vidimo dnevno, celo na panojih? Kdo nadzira ali banke resnično pošteno predstavijo stroške kredita fizični osebi ali ne (upam, da se spomnite zakaj je prišlo do uzakonitve EOM)? In predvsem me zanima, zakaj banke ne rečejo fizični osebi, da ne more dobiti kredita (potrebno je upoštevati, da vse fizične osebe niso enako sposobne upravljati svoje finance)?

Vsekakor pa je potrebno vsak kredit pogledati posebej in ga posebej obravnavati. Žal so krediti dobili novega lastnika, za katerega pa ne verjamem, da ne bo želel iz cele zgodbe narediti dobiček, konec koncev zato tudi ni pristal na manjši popust, kot je 80% (vprašanje, kak delež kreditov je bil pravzaprav poponoma nezavarovan in posledično popolnoma neizterljiv - številko povedo vse).

Srečno vsem, ki so se znašli v tej zgodbi! Da si bodo lahko na kakšen način odplačali pa čeprav jim bodo na pomoč priskočili sorodniki, prijatelji, znanci.
windmaster
# 28.06.2017 ob 19:44
Milijon pufa moraš vzet, deset procentov dat murglnčanom in si frej vseh dolgov....
amigo
# 29.06.2017 ob 12:20
Smisel današnjega banksterskega sistema je odiranje davkoplačevalcev. Ko je NLB napravila večmilijardno luknjo, bi jo morali poslati v stečaj, direktorje pa v zapor. Tu je še en problem. Nihče ne ve kdo so lastniki te švicarske firme. Lahko so naši politiki in banksterji, ki na tak način ropajo Slovenijo.
Binder Dandet
# 29.06.2017 ob 07:10
A smo že pozabili, kako se je nek oče ali mati zažgal na dvorišču zarad izterjevalcev? (ne najdem zdajle članka)
windmaster
# 29.06.2017 ob 05:34
Kreditne dolgove so prodali izključno zaradi svojih provizij!
Se strinjam da je vsak odgovoren zase, vendar po zdravi kmečki pameti ne greš prodat dolga nekoga ki ti dokaj redno odplačuje, z 80% popustom, če ti kaže da boš na koncu dobil poplačanih 90% dolga.
V NLB so kriminalci v tesni povezavi z politiko in sodno vejo oblasti, davkoplačevalci pa plačujemo za to gamat!
foxhunt
# 28.06.2017 ob 23:31
mafijska banka
Clovek
# 28.06.2017 ob 21:18
Preprosta zakonodajna rešitev, da se takim primerom izognemo vnaprej: posojilojemalec ima predkupno pravico na prodajo dolga s popustom. Če ocenijo, da se ne da izterjati, naj prodajo, ampak potem lahko posojilojemalec sodeluje pri licitaciji dolga in ko se iz dražbe dolga umakne, se ve, da ga za več ne bodo mogli olupiti.
semaino
# 28.06.2017 ob 19:49
@oziris.va A misliš, da je na Zahodu™ kaj drugače? Če imaš dobro poznanstvo, politično ali kakšno drugo moč, ali pa vsaj vplivne starše/sorodnike, te ne bodo "pipali" oz. bodo s tem odlašali ...

To na Zahodu ni mogoce, to je mozno samo v ex komunisticnih drzavah.

To v Nemciji ni mogoce. Ponovimo si, to v Nemciji ni mogoce, da bi na taksen nacin prodali terjatve. Na Zahodu so clovekove pravice v resnici scitene.
21.12.2012
# 29.06.2017 ob 06:09
banke nisi nič kaj dobrodušne ustanove, ampak grebatorske dobičkonosne kur**.
vsak se resda sam odloči ali bo tvegal s kreditom, ampak prodaja terjatev tretjemu je podlo dejanje, naše t.i. sistemske banke.
grožnja z osebnim stečajem? a niso terjatve ustrezno zavarovane?
anny22
# 28.06.2017 ob 22:39
Manjkajo zgodbe z obeh plati. Tu slišimo samo plat posojilojemalcev, nič pa od bank.
Da vzameš posojilo v švicarskih frankih po 900€ mesečni obrok leta 2009, ko se je recesija že začela, moraš biti pa res...bedak? To je še premila beseda. V življenju bomo dali skozi okrog 7 gospodarskih ciklusov z recesijami in konjunkturami. Malo je treba misliti vnaprej, da bo plača lahko manjša ali je pa sploh ne bo.
thomasnn
# 28.06.2017 ob 22:09
friks- tako. V pogodbi jasno piše oziroma je člen, ki govori o odpovedi pogodbe. In kot napisal- NLB takšnega dopisa/obvestila nikoli ni poslala.
Pod črto- banka je na podlagi nn meril toliko in toliko kreditov označila za slabe in jih prodala. Postopek pa je izvedla na način, ki si zasluži podrobnejši pregled in ustrezno ukrepanje.
friks
# 28.06.2017 ob 21:44
Clovek

preprosta za nekoga, ki ne misli veliko naprej.

Vprašaj se, kdo bo potem še odplačal kredit. Jaz bi ga v takem primeru vzel, zamudil nekaj obrokol in ga poravnal s 50% popustom. Super. Če vzamem 100.000 EUR v slabem letu banko ocurim za 50.000 EUR.

Živela kmečka logika.
friks
# 28.06.2017 ob 20:54
thomasnn

daj prosim razloži, kako da niso bili pripravljeni na odpoved pogodbe. Kaj to sploh pomeni?
Borc984
# 06.08.2017 ob 11:38
A sploh še ima kdo denar na NLB? Pri njih sem zaprl račun pred 10 leti in ga ne bi ponovno odprl, če bi gorele vse ostale banke na svetu!
Po drugi strani, pa so si ponavadi ljudje sami krivi, ko se zakreditirajo preko lastnih zmogljivosti. Potem so pa tu še pacienti, ki jih banksterji še v letu 2017 prepričajo da vzamejo dolgoročne kredite s spremenljivo obrestno mero!
Če je spremenljiva obrestna mera tako super za potrošnika, zakaj imajo potem banke omejeno, koliko število kreditov s spremenljivo o.m., lahko reprogramirajo v fiksne na leto?
Ljudi z dolgoročnimi krediti s spremenljivo obrestno mero, je lahko upravičeno strah!
Če si ne moreš privoščiti kredita s fiksno obrestno mero, potem se raje ne igraj s spremenljivo obrestno mero.
smeško 562
# 11.07.2017 ob 15:30
Zdj vemo zakaj je nasa levica konstantno na strani Irana
Bivši uporabnik
# 04.07.2017 ob 02:15
In kakšno odškodnino sem od (N)LB, ko v devetdesetih nekaj let nisem mogel dvigniti prihranjenih deviz?

Banda prokleta, dvakrat v svojem življenju sem že reševal te jebivetre in nesposobneže.
magjack
# 03.07.2017 ob 15:41
kako pa gre pravno skozi, da v nekem trenutku nekaj prodas za tako ceno, v drugem trenutku pa za petino cene? Ni to kaznivo, ker si "oskodoval" prejsnjega? So evri danes manj vredni?
Kazalo