Pogled na naftno ploščad, ki leži 140 kilometrov od jugozahodne obale Norveške. Prihodki od nafte in zemeljskega plina so ključni za norveški proračun. Foto: EPA
Pogled na naftno ploščad, ki leži 140 kilometrov od jugozahodne obale Norveške. Prihodki od nafte in zemeljskega plina so ključni za norveški proračun. Foto: EPA

Skandinavska država, ki je največja proizvajalka nafte in plina v regiji, je imela v drugem četrtletju 83 milijonov kron (približno osem milijonov evrov) primanjkljaja.

Prihodki padli, odhodki narasli
Še v prvem trimesečju je imela Norveška 22 milijard kron (dve milijardi evrov) presežka. Padec so na Norveškem pripisali padcu prihodkov v naftnem sektorju, nižjim davkom in manjšim dividendam, medtem ko so narasli odhodki, namenjeni za blaženje posledic pandemije, kot so nadomestila za brezposelne.

Med letoma 2002 in 2019 je imela Norveška povprečni presežek v vrednosti 10,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Ob tisočih milijardah "rezerve" ni skrbi
Kljub temu pa lahko Norveška računa na obsežen nacionalni premoženjski sklad, ki je največji na svetu, vreden več kot 10.000 milijard kron (986 milijard evrov).