Črpanje nafte pred obalo Norveške, ki je velika izvoznica energentov: nafte, zemeljskega plina in premoga. Foto: Reuters
Črpanje nafte pred obalo Norveške, ki je velika izvoznica energentov: nafte, zemeljskega plina in premoga. Foto: Reuters

Norveške oblasti načrtujejo odprtje devetih novih naftnih polj, ki ležijo med severno norveško obalo in arhipelagom Svalbard. Strokovnjaki menijo, da je uresničevanje teh načrtov tvegano tako z ekološkega vidika kot tudi z vidika dobičkonosnosti, navaja Guardian.

Varno črpanje nafte na Arktiki ne obstaja
Profesor Ilan Kelman z norveške univerze Agder meni, da varno črpanje nafte na Arktiki ne obstaja. "Arktika je zelo surovo področje. Veliko stvari gre lahko narobe in ko gre enkrat narobe, lahko povzroči veliko škodo za dolgo časa," pravi Kelman in opozarja, da še nimajo tehnologije za čiščenje naftnih madežev v arktičnem okolju, zato "ne vidi smisla v nadaljnjem izkoriščanju".

Helge Ryggvik, zgodovinar z univerze v Oslu, pa pojasnjuje, da se Norveška z načrtovanimi novimi naftnimi polji približuje severni meji, kjer bi pridobivanje nafte še sprejele druge države. Ta meja oziroma t. i. ledeni rob je določen južno od arhipelaga Svalbard, otočja sredi norveške Arktike.

Kako se bo odzvala Rusija?
Svalbardska pogodba iz leta 1920, ki jo je podpisalo 46 držav, Norveški priznava suverenost nad otočjem, a bi norveški načrti po odprtju novih naftnih polj lahko sprožili napetosti z vzhodno sosedo Rusijo, za katero območje predstavlja strateško pomembnost. "Rusija je v zadnjih letih modernizirala svojo severno floto jedrskih podmornic in okrepila vojaško prisotnost na bližnjem arhipelagu Franca Jožefa. Formalno Rusija priznava pogodbo, a lahko bi norveške posege v še nedotaknjena območja razumela kot agresivne," ocenjuje Ryggvik.

Norveška bo koncesijo za črpanje nafte na novih poljih na Arktiki podelila v letu 2021.