Foto: BoBo
Foto: BoBo

Da bi čim bolj omejili dejavnike tveganja, so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sodelovanju z inšpektoratom za delo pripravili nov pravilnik o ročnem premeščanju bremen. Stari pravilnik iz leta 2005 po mnenju obeh institucij namreč ni več zagotavljal varnosti in skrbi za zdravje pri ročnem premeščanju bremen, ki delavce izpostavlja nevarnosti kostno-mišičnih obolenj in poškodb.

Inšpektorat je že vrsto let opozarjal, da izjave o varnosti, ki jih morajo predložiti delodajalci, ne odražajo dejanskega stanja, saj pogosto ne vsebujejo ocenjenih tveganj, "ki pri njih predstavljajo nevarnost za poškodbe, okvare zdravja ali nastanek poklicnih bolezni, ali pa so te ocene tveganja narejene zelo površno," so sporočili z ministrstva za delo. Zato so ustanovili delovno skupino, ki je pripravila nov pravilnik z ukrepi, ki konkretneje določajo obveznosti delodajalca pri zagotavljanju varnosti pri ročnem premščanju bremen. Pravilnik bo po mnenju ministrstva koristen v trgovinah, gradbeništvu, kovinskopredelovalni industriji, zdravstvu, komunali, kmetijstvu in v domovih starejših občanov.

"Ukrepi so lahko na ravni uporabe pripomočkov, bodisi vozičkov s kolesci bodisi uporabe dvigal. Možni so organizacijski ukrepi, na primer rotacija delavcev, torej da delavec ne dela ves dan v skladišču, ampak obstaja rotacija in se v nekem obdobju delovnega časa premeščajo bremena, v drugem delu pa ne. Lahko so ukrepi vezani na dobavo materialov, da se na primer zelo težke vreče cementa dobavljajo v manjših količinah ali pa se kartoni mleka, pijač dobavljajo v manjših količinah," je pojasnil državni sekretar z ministrstva za delo Dan Juvan.

Posebna pravila veljajo za noseče delavke. Delodajalec jim mora zagotoviti, da ne dvigujejo, držijo, prenašajo ali rokujejo z bremenom težjim od pet kilogramov, oziroma ne potiskajo ali vlečejo bremen s silo večjo od 50 Newtonov.

Nekateri delodajalci pozivajo k podaljšanju prehodnega obdobja

Pravilnik bodo morali upoštevati delodajalci v vseh panogah. Delodajalci bodo morali najprej ugotoviti, ali pri njihovih zaposlenih obstajajo tveganja zaradi ročnega premeščanja bremen, sledila bo ocena tveganja. Glede na ugotovljeno stopnjo ocene tveganja pravilnik jasno določa ukrepe, ki jih morajo delodajalci izvesti za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev. Nekaj mesecev pred uveljavitvijo pa iz vrst delodajalcev prihajajo pozivi k podaljšanju prehodnega obdobja.

Omenjeni predlogi pri reševanju zahtev pravilnika so v nekaterih primerih neizvedljivi, težave bodo imeli predvsem manjši delodajalci, pravi predsednik sekcije trgovcev pri Obrtni zbornici Slovenije Primož Černic, ki to ponazori s primerom rotacije delavcev: "Imamo zaposlene: poslovodjo, blagajnika, prodajalca in skladiščnika. Eden izmed namigov je, da naj bi ti ljudje krožili. Jaz si ne predstavljam, kako lahko skladiščnik nadomesti našega poslovodjo. Zadeva je posegla preostro v sama podjetja."

Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen so po dogovoru s socialnimi partnerji v okviru ekonomsko-socialnega sveta sprejeli avgusta lani, v praksi pa se bo začel uporabljati od 1. avgusta letos.

Nov pravilnik o ročnem prelaganju bremen