Novembra je bila 4,6-odstotna inflacija, najvišja v 13 letih. Največ je k visoki inflaciji pripomogla dražitev goriv ter oblačil in obutve. Foto: BoBo
Novembra je bila 4,6-odstotna inflacija, najvišja v 13 letih. Največ je k visoki inflaciji pripomogla dražitev goriv ter oblačil in obutve. Foto: BoBo

Inflacija na mesečni ravni je novembra znašala 0,7 odstotka, oktobra je letna inflacija znašala tri odstotke, mesečna pa 0,9 odstotka.

Dražji naftni derivati so novembrsko letno inflacijo zvišali za 1,8 odstotne točke. Tekoča goriva so bila dražja za 33,4 odstotka, dizelsko gorivo za 46,6 odstotka, bencin pa za 41,5 odstotka, navaja statistični urad.

Za 55,2 odstotka je bila v primerjavi z lani novembra dražja toplotna energija, ki je k inflaciji prispevala 0,4 odstotne točke. Toliko so prispevali tudi dražji avtomobili (za 6,7 odstotka), storitve v restavracijah in hotelih (za 6,2 odstotka), oblačila in obutev (za 5,3 odstotka) ter stanovanjska in gospodinjska oprema (za pet odstotkov).

Na drugi strani so med pocenitvami najbolj izstopali cenejši izdelki in storitve iz skupine komunikacije (za 3,5 odstotka). Ti so letno inflacijo znižali za 0,2 odstotne točke.

Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,4-odstotna, potem ko je novembra lani znašala 0,2 odstotka.

Po podatkih statističnega urada so bile novembra cene blaga v primerjavi z lani v povprečju višje za 6,2 odstotka, cene storitev pa za 1,5 odstotka.

K inflaciji največ prispevala dražja goriva ter oblačila in obutev

K mesečni inflaciji so največ, po 0,2 odstotne točke, prispevali dražja pogonska goriva ter oblačila in obutev. Dizelsko gorivo je bilo v mesečni primerjavi dražje za 4,8 odstotka, bencin pa za 3,8 odstotka. Oblačila in obutev so se novembra podražili za 2,6 odstotka.

Izraziteje so se v mesečni primerjavi podražili še toplotna energija in stanovanjske najemnine (za 8,2 odstotka), tobak (za 2,6 odstotka), počitniški paketi (za 1,9 odstotka), avtomobili (za 1,2 odstotka) ter stanovanjska in gospodinjska oprema (za 0,8 odstotka). Naštete podražitve so k inflaciji prispevale po 0,1 odstotne točke.

Banka Slovenije: Cene energentov posledica dražitev na mednarodnih trgih

Kot so pojasnili na Banki Slovenije, se je inflacija ponovno povišala ob spletu enkratnih dejavnikov, zlasti so k zvišanju prispevala višje cene energentov.

"Njihova rast je posledica učinka nizke osnove ter visokih cen nafte in zemeljskega plina na mednarodnih trgih, hkrati pa naraščajo tudi cene emisijskih kuponov. Novembra so se tako ponovno izraziteje podražili toplotna energija in pogonska goriva. Dražje je tudi blago, ki je ob rasti uvoznih cen in cen pri proizvajalcih k medletni rasti prispevalo 1,3 odstotne točke," so pojasnili na Banki Slovenije.

Osnovna inflacija, merjena brez energentov, hrane, alkohola in tobaka, je medtem dosegla 2,7 odstotka. "Pričakujemo, da bo inflacija pri višjih ravneh vztrajala tudi v naslednjih mesecih oz. dokler se ne umirijo razmere v globalnih dobavnih verigah in na energetskih trgih," še dodajajo.

Pocenitev v novembru ni bilo veliko

Še najbolj se je v primerjavi z oktobrom pocenila hrana, za 0,6 odstotka, in mesečno inflacijo ublažila za 0,1 odstotne točke. Za 0,2 odstotne točke so jo ublažile še vse preostale novembrske pocenitve.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU-ju, je bila medtem novembra 4,9-odstotna, kar je 1,4 odstotne točke več kot oktobra. Mesečna rast cen je bila 0,7-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,5-odstotna.

Inflacija tako v Sloveniji kot v območju evra presega cilj Evropske centralne banke, da se inflacija lahko giblje simetrično okoli dveh odstotkov v srednjeročnem obdobju. Po nekaterih napovedih naj bi se inflacija začela umirjati v prihodnjem letu, vendar pa obstajajo tveganja njene rasti, zlasti ob pritisku višjih plač, izrazita, opozarjajo strokovnjaki.

Gospodarske razmere v evrskem območju in tudi v Sloveniji kljub vsemu ostajajo ugodne

Gospodarska aktivnost evrskega območja je v tretjem četrtletju letos tako rekoč dosegla predkrizno raven, zaostajala je le še za 0,5 odstotka. Rast naj bi bila nekoliko nižja v letošnjem zadnjem četrtletju, zlasti ob morebitni obsežnejši zaostritvi ukrepov za zajezitev ponovnega širjenja pandemije, so v sporočilu za javnost zapisali v Banki Slovenije.

"Ob tem se tveganja zaradi slabe epidemiološke slike v Evropi, širjenja nove različice koronavirusa, ozkih grl v dobavnih verigah ter visokih cen energentov in vhodnih surovin povišujejo," so zapisali.

Razmere na finančnih trgih ob nadaljnji podpori ekonomskih politik ostajajo ugodne. "Prisotna je nekoliko povečana volatilnost, ki je posledica negotovosti tržnih udeležencev, povezane s trajanjem povečanih inflacijskih pritiskov, porastom okužb s covidom-19, kot tudi s pričakovanji, da bodo globalne centralne banke začele postopoma zmanjševati svojo akomodativnost," ugotavljajo.

Pogoji financiranja so po navedbah Banke Slovenije še naprej zelo ugodni tako za državni sektor kot tudi za izdajatelje zasebnega sektorja. Donosnost slovenske desetletne obveznice je trenutno na ravni približno 0,20 odstotka, kar je približno 50 bazičnih točk nad nemško obveznico.

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Foto: BoBo/Borut Živulović
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Foto: BoBo/Borut Živulović

4,8-odstotna rast BDP-ja

V Sloveniji se ugodna gibanja nadaljujejo, ob čemer se je četrtletna rast bruto domačega proizvoda (BDP) po sezonsko prilagojenih podatkih v tretjem četrtletju upočasnila na 1,3 odstotka, medletna rast pa je znašala 4,8 odstotka, po sezonsko neprilagojenih podatkih pa pet odstotkov, centralna banka povzema objavljene podatke državnega statističnega urada.

Gospodarska aktivnost je predkrizni vrh že presegla za 1,2 odstotka, ugotavlja Banka Slovenije. Rast dodane vrednosti je najmočnejša v zasebnih storitvah, kar je skladno z močnim domačim zasebnim trošenjem. Ob visoki ravni investicij, tudi v zaloge, je bila rast uvoza bistveno nad rastjo izvoza, dodaja.

Razmere v industriji so sicer ostale ugodne, vendar podjetja poročajo o visoki izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in težavah s pomanjkanjem vmesnih proizvodov, kar že zavira rast izvoza. Rast podjetjem zavirajo še visoke cene surovin in energentov ter pomanjkanje usposobljenih delavcev. Četrtletna rast dodane vrednosti v industriji se je tako v tretjem četrtletju upočasnila na 0,5 odstotka. Druge dejavnosti pa so v primerjavi z drugim četrtletjem ohranile ali povišale tekočo dinamiko aktivnosti.

Razmere na trgu dela ostajajo z vidika kupne moči gospodinjstev zelo ugodne, pravi Banka Slovenije. Število delovno aktivnih je bilo septembra z 906.434 osebami medletno višje za 2,2 odstotka in tretji mesec zapored najvišje, odkar so na voljo primerljivi podatki. Registrirana brezposelnost se je oktobra pod vplivom običajnih sezonskih gibanj sicer nekoliko povečala, a je bila s 66.654 osebami medletno nižja za 17.000 oseb.

Rast plač se je v preteklih mesecih upočasnila (septembra na 4,1 odstotka), kar odraža predvsem vpliv nižje rasti v javnem sektorju zaradi zmanjšanih izplačil dodatkov.

Počivalšek: Za rast BDP-ja zaslužna podjetja

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek zasluge za gospodarsko rast – ta je bila v tretjem četrtletju na medletni ravni petodstotna – pripisuje predvsem podjetjem, "ki delajo dobro, in to kljub izjemno zahtevnim razmeram in v nepredvidljivih časih". Izpostavil je tudi partnerstvo med gospodarstvom in vlado.

"Trend rasti znova dokazuje tudi, da partnerstvo med vlado in gospodarstvom, katerega generator je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, daje dobre rezultate in da imajo od tega nekaj vsi državljani – kar se med drugim kaže tudi v boljšem razpoloženju potrošnikov," je gibanje BDP-ja komentiral Počivalšek.

"Konkretni ukrepi, ki smo jih sprejemali v najtežjih obdobjih pandemije, so ustrezno podprli gospodarstvo, da se to lahko razvija naprej," je minister izpostavil vladni prispevek pri naslavljanju posledic epidemije covida-19. Sporočil je, da bo vlada še naprej dober partner gospodarstvu in mu bo nudila polno podporo.

Umar: V zadnjem trimesečju se rast umirja

V tretjem četrtletju so se izraziteje krepile domača poraba in storitvene dejavnosti, povezane s trošenjem prebivalstva. "Ob sproščanju nekaterih omejitvenih ukrepov v poletnih mesecih je k temu prispevalo tudi nadaljnje prilagajanje gospodarstva in prebivalstva spremenjenim razmeram, prav tako je bil pozitiven vpliv unovčevanja lanskih in letošnjih bonov," je podatke komentirala direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Maja Bednaš.

Na dejavnosti, vezane na mednarodno menjavo, so medtem že vplivale motnje v dobavnih verigah, zato se je rast tu upočasnila, so izpostavili na Umarju. Sicer so te dejavnosti, na katere so imeli zajezitveni ukrepi na splošno manjši vpliv, predkrizno raven večinoma dosegle že konec lanskega leta. Četrtletno sta zrasla tudi uvoz in izvoz storitev, a ta predvsem zaradi nižjega obsega potovanj še zaostaja za predkriznimi ravnmi.

Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih že eno leto dosega pozitivne medletne rasti in je tudi presegla raven iz tretjega četrtletja 2019. Zmanjšala pa se je proizvodnja, vezana na avtomobilsko industrijo, ki je bila nižja kot pred letom in pred epidemijo, kar na Umarju povezujejo s pomanjkanjem polprevodnikov in motnjami v dobavnih verigah.

Zaposlenost je v tretjem četrtletju še naprej rasla, njena medletna rast je znašala 2,5 odstotka. "Število brezposelnih pa se ob sproščanju zajezitvenih ukrepov, ohranjanju nekaterih interventnih ukrepov in naraščajočem povpraševanju po delovni sili še naprej zmanjšuje. Vedno več podjetij tudi poroča o pomanjkanju delovne sile, ki zlasti v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih že deluje kot pomemben omejitveni dejavnik proizvodnje," je dejala Bednaš.

Okrevanje na trgu dela je ugodno vplivalo na nadaljnjo rast skupnega razpoložljivega dohodka, stopnja varčevanja, ki se je lani močno povečala, pa se ob četrtletnem večanju porabe letos znižuje, vendar ostaja višja kot pred epidemijo.

Končna državna poraba tudi v tretjem letošnjem četrtletju ostaja medletno višja, zlasti pod vplivom nadaljnje rasti zaposlenosti, predvsem v zdravstvu, krepitve tekočega vzdrževanja objektov, ki poganja rast izdatkov za blago in storitve, ter rasti izdatkov za zdravila in zdravstvene storitve.

Na podlagi razpoložljivih podatkov na Umarju ocenjujejo, da se v zadnjem četrtletju rast umirja, kar je posledica zaostrovanja epidemičnih razmer in omejitev na strani ponudbe. "Na nadaljnjo gospodarsko aktivnost bodo še naprej pomembno vplivali celotna zdravstvena situacija, nadaljnje prilagajanje podjetij in potrošnikov ter premišljeno prilagajanje ukrepov za blaženje posledic epidemije. Vedno pomembnejši dejavnik pa postajajo omejitve na strani ponudbe in hitrost njihovega razreševanja, v posameznih dejavnostih pa tudi pomanjkanje usposobljene delovne sile," je dodala Bednaš.