Durs se za iskanje utajevalcev poveže tudi z drugimi organi. Foto: BoBo
Durs se za iskanje utajevalcev poveže tudi z drugimi organi. Foto: BoBo
Štiri skupine utajijo največ davkov

Inšpektorji so pri pregledu poslovanja nekega odvetnika ugotovili, da je imel v treh letih za več kot tri milijone evrov izdatkov, Dursu pa je prijavil le za 80.000 evrov prometa. To pomeni, da je utajil več kot 97 odstotkov svojega prometa.

"Pridobimo podatke tudi od drugih uradov, bank in tako naprej ter sestavimo premoženjsko sliko," je delo inšpektorjev opisal Peter Jenko z Dursa.

Inšpektorji odvetnike, zdravnike, zobozdravnike tako pregledujejo šele od leta 2009. Prej so jih obravnavali kot pravne osebe, kar je pomenilo, da so se lahko ljudje v teh poklicih sklicevali na tajnost podatkov in s tem inšpekcijski postopek ovirali.

"Da, varujemo te podatke, še posebej zato, ker zakon poudarja zaupnost teh razmerij. Vendar pa to varovanje ni absolutno do te mere, da bi postalo privilegij odvetnika ali zdravnika," pa je pojasnila Rosana Lemut-Strle iz urada informacijskega pooblaščenca.

Bo boj sploh uspešen?
Velik del prihodkov odvetniki prikrijejo tako, da ne izdajo računov. Vlada je sicer lani v okviru projekta boja proti sivi ekonomiji pripravila kampanjo, s katero želi ljudi prepričati, naj vsakič vzamejo račun. Razlog, da tega velikokrat ne storijo, pa je višji davek.

Vlada je lani namreč povišala davek na dodano vrednost zato, da bi povečala sredstva v državni blagajni. S tem pa je tudi povečala možnost za razcvet sive ekonomije pri nas. Višji kot je davek, večja je namreč motivacija ljudi za to, da ne vzamejo računa in se davku s tem izognejo. Na statističnem uradu zato dvomijo, da bo vladni projekt boja proti sivi ekonomiji uspešen. Ali vlada kljub višjemu davku na dodano vrednost uspešno preprečuje sivo ekonomijo, bo znano spomladi.

Štiri skupine utajijo največ davkov