Med glavnimi tveganji za odprto slovensko gospodarstvo analitiki OECD-ja omenjajo morebitne negativne učinke podaljšanega obdobja trgovinskih napetosti v svetu. Foto: Reuters

OECD je že maja napoved letošnje slovenske gospodarske rasti znižal, in sicer s 3,6 na 3,4 odstotka. Je pa takrat napoved za 2020 zvišal z 2,7 na 3,1 odstotka.

V svoji jesenski gospodarski napovedi je organizacija s sedežem v Parizu pričakovanja glede letošnjega gibanja gospodarske dejavnosti v Sloveniji še nekoliko poslabšala, a ostaja z napovedjo o 3,1-odstotni rasti najbolj optimistična med ustanovami, ki so v zadnjem času svoje napovedi že aktualizirale.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj namreč za letos pričakuje 2,8-odstotno rast BDP-ja, Mednarodni denarni sklad 2,9-odstotno, Evropska komisija 2,6-odstotno in Evropska banka za obnovo in razvoj 3,0-odstotno. Banka Slovenije še ni aktualizirala svoje majske napovedi o 3,2-odstotni krepitvi gospodarske dejavnosti.

Bolj optimistični od večine ustanov so v OECD-ju tudi glede gospodarskih gibanj v letih 2020 in 2021. Pričakujejo namreč 3,0- oz. 3,1-odstotno gospodarsko rast.

Kot glavno gonilo slovenske gospodarske rasti analitiki OECD-ja vidijo zasebno porabo, ki naj bi jo še naprej podpirali rast plač in krepitev zaposlenosti. Rast zasebne porabe naj bi bila letos in prihodnje leto pri 3,6 odstotka, v 2021 pa pri 3,7 odstotka. A kljub nadaljnji rasti zasebne porabe se dogajanje v svetovnem gospodarstvu, ki ga zaznamujejo visoka raven negotovosti in trgovinske napetosti, prek šibkejšega povpraševanja po izdelkih določenih izvoznih sektorjev, npr. avtomobilskega, elektrotehničnega in kovinskopredelovalnega, že pozna v nižji rasti izvoza, ugotavljajo v organizaciji.

Po drugi strani se zaradi krepitve domače porabe in večji potrebi po uvoženih vmesnih izdelkih oz. sestavnih delih v predelovalni industriji bolj od izvoza krepi uvoz, kar naj bi se dogajalo tudi v prihodnjih dveh letih. Zato bo predvidoma prispevek zunanje trgovine k rasti vsa tri leta negativen, prihodnje leto naj bi rast znižal za 0,8 odstotne točke. Negotovost glede nadaljnjih naročil negativno vpliva tudi na naložbe izvozno usmerjenih podjetij v stroje in opremo. Ob tem pa naj bi okrepljena investicijska aktivnost v stanovanjski gradnji in tudi javne investicije omogočile rast naložb v vrednosti 6,8 odstotka letos in 6,2 oz. 6,4 odstotka v prihodnjih dveh letih.

Dobra slika trga dela

Trg dela še naprej kaže dobro sliko. Zaposlenost raste, v veliki meri s pomočjo uvoza tuje delovne sile, stopnja anketne brezposelnosti pa naj bi se še zniževala in s 4,5 odstotka letos padla na 3,4 odstotka v letu 2021. Rast plač, v precejšnji meri sicer zaradi dviga plač v javnem sektorju in rasti minimalne plače, po opozorilih OECD-ja že zmanjšuje cenovno konkurenčnost slovenskih izvoznikov. Inflacija naj bi se medtem predvsem zaradi rasti cen storitev zvišala z 1,8 odstotka letos na 2,4 odstotka prihodnje leto.

Ob tem v OECD-ju pozivajo k nekoliko zmernejši ekspanzivni javnofinančni politiki, da se ti stroškovni pritiski zamejijo in obenem okrepi dolgoročna vzdržnost javnih financ. Čeprav tudi v OECD-ju vsa tri leta pričakujejo nominalni presežek v slovenskih javnih financah, pa so njihove ocene nekoliko nižje od vladnih. Prav tako napovedujejo počasnejše zniževanje javnega dolga v deležu od BDP-ja. Tudi v 2021 naj bi bil ta po njihovih pričakovanjih s 66,8 odstotka še precej nad mejo 60 odstotkov iz pakta o stabilnosti in rasti.

Poziv k ukrepom za omejitev zgodnjega upokojevanja

V OECD-ju sicer pozivajo še k ukrepom za omejevanje zgodnjega upokojevanja in bolj ciljani politiki za krepitev zaposlovanja med starejšimi in dolgotrajno oz. strukturno brezposelnimi. Omenjajo tudi potrebo po dodatni davčni razbremenitvi dela.

Bančni sistem, ki je Slovenijo pred leti potegnil v težave, je zdaj po mnenju OECD-ja odporen, nadaljevali naj bi se tudi ugodni pogoji financiranja, pri čemer tudi oni opozarjajo na krepko rast potrošniških posojil kljub omejevalnim poskusom Banke Slovenije. Med glavnimi tveganji za odprto slovensko gospodarstvo sicer analitiki OECD-ja v prihodnjih dveh letih omenjajo morebitne negativne učinke podaljšanega obdobja trgovinskih napetosti v svetu. Ob tem naj bi rast izvoza lahko dodatni zniževali še višja rast stroškov dela in še šibkejša rast produktivnosti od sedanje.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je znižala napoved globalne gospodarske rasti. Pričakuje, da se bo svetovno gospodarstvo prihodnje leto okrepilo za 2,9 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj od septembrske ocene. Eden od razlogov so napetosti na trgovinskem področju. Leta 2021 bo rast po napovedih triodstotna.
BDP Kitajske bo letos po napovedih OECD dosegel 6,2-odstotno rast, prihodnje leto pa se bo okrepil za 5,7 odstotka, leta 2021 pa za 5,5 odstotka. Japonsko gospodarstvo, ki naj bi letos zraslo za en odstotek, se bo prihodnje leto okrepilo za 0,6 odstotka, leta 2021 pa za 0,7 odstotka.
Rast gospodarstva območja z evrom naj bi se z letošnjih 1,2 odstotka prihodnje leto upočasnila na 1,1 odstotka, leto pozneje pa znova zvišala na 1,2 odstotka.Nemško gospodarstvo, ki se bo letos po napovedih OECD okrepilo za 0,6 odstotka, naj bi prihodnje leto doseglo 0,4-odstotno rast, leta 2021 pa 0,9-odstotno. Rast francoskega BDP naj bi po letošnjih 1,3 odstotka v prihodnjih dveh letih dosegla 1,2 odstotka.
Italija, ki ji organizacija za letos napoveduje 0,2-odstotno rast, bo prihodnje leto beležila 0,4-odstotno, leto pozneje pa 0,5-odstotno. Britanski BDP naj bi po letošnjih 1,2 odstotka prihodnje leto dosegel enoodstotno rast, leta 2021 pa 1,2-odstotno.Avstrijci si lahko v prihodnjih dveh letih obetajo 1,3-odstotno rast, Madžari pa prihodnje leto 3,3-odstotno in leta 2021 3,1-odstotno.