Strmoglavljenje cen nafte je najbolj prizadelo ameriško naftno industrijo, ki se bo morala soočiti s številnim stečaji in izgubami delovnih mest. Jasno, da je želi Donald Trump v volilnem letu storiti vse, da prepreči katastrofo, zato je pritisnil na Rusijo in Savdsko Arabijo in se, če mu gre verjeti, dogovoril, da bosta obe državi občutno znižali proizvodnjo. Toda kar tako se obe državi ne bosta dali, gotovo bosta zahtevali, da proizvodne kvote znižajo tudi preostale članice Opeca in tudi ZDA. Kakor koli, ameriška lahka nafta je minuli teden poskočila za 32 odstotkov, nafta brent pa za 37 odstotkov. Foto: Reuters
Strmoglavljenje cen nafte je najbolj prizadelo ameriško naftno industrijo, ki se bo morala soočiti s številnim stečaji in izgubami delovnih mest. Jasno, da je želi Donald Trump v volilnem letu storiti vse, da prepreči katastrofo, zato je pritisnil na Rusijo in Savdsko Arabijo in se, če mu gre verjeti, dogovoril, da bosta obe državi občutno znižali proizvodnjo. Toda kar tako se obe državi ne bosta dali, gotovo bosta zahtevali, da proizvodne kvote znižajo tudi preostale članice Opeca in tudi ZDA. Kakor koli, ameriška lahka nafta je minuli teden poskočila za 32 odstotkov, nafta brent pa za 37 odstotkov. Foto: Reuters

Še na začetku tedna, ko je cena ameriške lahke nafte zdrsnila pod 20 dolarjev, smo pisali o svetovni naftni vojni: kot da ni bilo dovolj, da je povpraševanje povsem usahnilo, se je hkrati močno povečala ponudba, saj se je Savdska Arabija odločila, da bo nafto črpala z vsemi svojimi kapacitetami in jo prodajala po vsaki ceni. Presežna ponudba se je posledično povzpela na neverjetnih 25 milijonov sodov dnevno. Cenovna vojna se utegne zdaj v nekaj dneh končati.

Sorodna novica Cene nafte v pričakovanju konca cenovne vojne silovito navzgor

Tedenska rast več kot 30-odstotna
Članice Opeca in zaveznic naj bi se na videokonferenci sestale v ponedeljek, a so sestanek prestavili na četrtek. Proizvodnjo naj bi Opec+ oklestil vsaj za 10 milijonov 159-litrskih sodov. Takšna pričakovanja so prinesla izjemen skok cen nafte, ameriška lahka nafta je teden končala pri 28,34 dolarja. Kar 31,7-odstotna tedenska rast je rekord, odkar so leta 1983 začeli sklepati pogodbe s to vrsto nafte.

V četrtek rast kot še nikoli
Predvsem v četrtek so cene nafte podivjale (v nekem trenutku je bil WTI za 35 odstotkov v plusu) in se silovito odzvale na Trumpov tvit, da se je po telefonu pogovarjal s savdijskim princem, ta pa, kot je trdil Trump, je bil prej na zvezi z ruskim predsednikom, kar je uradna Moskva zanikala. Trump je tvitnil, da bosta največji izvoznici nafte proizvodnjo skupno znižali za vsaj 10 milijonov sodov, morda celo za 15.

Konec ameriške naftne pravljice
Številke se zdijo precej pretirane, takšne reze je nemogoče (in tudi nepošteno) pričakovati le od dveh držav, ki sta navsezadnje siti tega, da sta sami tri leta najbolj brzdali proizvodnjo in s tem uslugo delali predvsem ZDA, zato bodo morale pomagati še preostale proizvajalke. Morda prvič v zgodovini (tega jim niti zakonodaja ni dovoljevala) tudi ZDA, ki so od leta 2018 največja proizvajalka na svetu, a bodo ta status letos ob tako nizkih cenah črnega zlata gotovo izgubile. Številna črpališča so ob trenutnih cenah povsem nedonosna, lep del naftne industrije se bo soočil z bankrotom.

V prvem letošnjem četrtletju je Dow Jones padel za 23 odstotkov, kar je največja četrtletna izguba po letu 1987, v prvih treh mesecih leta pa na največji borzi na svetu še nikoli ni bilo takšnih padcev. Vsi se sprašujejo, kakšna kriza sledi, koliko bo stečajev podjetij, koliko brezposelnih. Leta 2008 so bile banke del problema, zdaj naj bi bile del rešitve, saj so kapitalsko zelo dobro pripravljene na krizo. Ključno bo kreditiranje majhnih in srednjih podjetij. Pri Bank of America so sporočili, da je v petek, ko so začeli sprejemati vloge za premostitvene kredite, 85 tisoč malih podjetij zaprosilo za posojila v skupni vrednosti 22,2 milijarde dolarjev. Foto: Reuters
V prvem letošnjem četrtletju je Dow Jones padel za 23 odstotkov, kar je največja četrtletna izguba po letu 1987, v prvih treh mesecih leta pa na največji borzi na svetu še nikoli ni bilo takšnih padcev. Vsi se sprašujejo, kakšna kriza sledi, koliko bo stečajev podjetij, koliko brezposelnih. Leta 2008 so bile banke del problema, zdaj naj bi bile del rešitve, saj so kapitalsko zelo dobro pripravljene na krizo. Ključno bo kreditiranje majhnih in srednjih podjetij. Pri Bank of America so sporočili, da je v petek, ko so začeli sprejemati vloge za premostitvene kredite, 85 tisoč malih podjetij zaprosilo za posojila v skupni vrednosti 22,2 milijarde dolarjev. Foto: Reuters

Kupcu plačali, da je odpeljal sode
V prvih treh letošnjih mesecih je vrednost nafte strmoglavila za več kot 65 odstotkov. Terminske pogodbe na nafto WTI so v trenutkih največjega pesimizma zdrsnile pod 20 dolarjev. Na trgu fizične nafte, kjer sodi nafte resnično izmenjajo lastnike, je bilo dogajanje še bolj dramatično. Rafinerije namreč ob tako nizkem povpraševanju sploh ne morejo več skladiščiti nafte, zato so prisiljene, da se jih znebijo po vsaki ceni. Gosta nafta iz ameriške zvezne države Wyoming, ki se uporablja za proizvodnjo določene vrste bitumna, je bila "po zaslugi" švicarskega trgovca Mercuria Energy Group na prodaj celo po negativni ceni 19 centov za sod.

Bikovska gibanja je težko pričakovati
Če se bodo Savdska Arabija, Rusija in preostale proizvajalke res dogovorile o nižji proizvodnji, bo to vsaj nekaj časa resda preprečilo nadaljnji zlom trga, toda največji problem bo ostal, to pa je povpraševanje. Kolaps, ki je zaradi ukrepov proti koronavirusu nastal na strani povpraševanja, je neizmeren. Ker bi lahko "zamrznitev življenja" lahko trajala še vsaj en mesec, morda pa celo dva, bi težko pričakovali, da se bo na naftni trg vrnil optimizem.

Dow Jones (New York)21.052 točk (tedenski padec: -2,7 %)
S & P 500 (New York)2.488 točk (-2,1 %)
Nasdaq (New York)7.373 točk (-1,7 %)
DAX30 (Frankfurt)9.525 točk (-1,1 %)
Nikkei (Tokio)

17.820 19.389 točk (-8,1 %)

SBITOP (Ljubljana)716 točk (-1,5 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 0,48 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: 0,59 %
EUR/USD1,0806 (-3 %)
EUR/CHF1,0553 (+0,1 %)
bitcoin6.720 USD (+7,5 %)
nafta brent33,47 USD (+37 %)
zlato1.618 USD (-0,5 %)
evribor (šestmesečni)-0,277 %
Analitiki pri banki Morgan Stanley menijo, da bi lahko ameriški BDP v drugem četrtletju padel celo za 38 odstotkov, kar se ni zgodilo od druge svetovne vojne. Kljub vsemu je dolar v zadnjem tednu občutno pridobival, v primerjavi z evrom se je okrepil za tri odstotke. Za en evro je treba plačati 1,08 dolarja. Foto: Reuters
Analitiki pri banki Morgan Stanley menijo, da bi lahko ameriški BDP v drugem četrtletju padel celo za 38 odstotkov, kar se ni zgodilo od druge svetovne vojne. Kljub vsemu je dolar v zadnjem tednu občutno pridobival, v primerjavi z evrom se je okrepil za tri odstotke. Za en evro je treba plačati 1,08 dolarja. Foto: Reuters

Dober začetek, slab konec
Na Wall Streetu se je teden začel z močno rastjo, saj so bili vlagatelji še pod vplivom 2200 milijard dolarjev vrednega svežnja pomoči, ki ga je sprejel ameriški kongres. Olja na ogenj pa so prilili tudi izjemni ukrepi največjih centralnih bank. Toda v ospredje so nato vse bolj prihajale novice o vse večjih razsežnosti epidemije covid-19 in gospodarski škodi. V samo dveh tednih je 10 milijonov Američanov zaprosilo za denarno nadomestilo, ki pripada brezposelnim. Niti približno ni trg prej doživel takšnega šoka.

Konec 113 mesecev dolge konjunkture
Ministrstvo za delo je v petek sporočilo, da so ZDA marca izgubile 701 tisoč delovnih mest (analitiki so pričakovali krepko manjšo številko), stopnja brezposelnosti se je s 3,5 povzpela na 4,4 odstotka. Marec je prekinil najdaljše obdobje rasti delovnih mest v zgodovini ZDA, ki je trajalo 113 mesecev. Toda prava slika, kako hudo je trg dela prizadet, bo dalo šele aprilsko poročilo, ki bo objavljeno 7. maja. Dow Jones, ki je teden poskočil za skoraj 13 odstotkov (največ po letu 1938), je od ponedeljka do petka izgubil 2,7 odstotka.