Velika večina vprašanih direktorjev meni, da bo svetovno gospodarstvo v naslednjem letu okrevalo. Foto: PricewaterhouseCoopers
Velika večina vprašanih direktorjev meni, da bo svetovno gospodarstvo v naslednjem letu okrevalo. Foto: PricewaterhouseCoopers

Družba PricewaterhouseCoopers je predstavila raziskavo med 5050 vodilnimi gospodarstveniki iz 100 držav, ki jo je opravila januarja in februarja letos. Sodelovalo je tudi 77 direktorjev številnih uglednih slovenskih podjetij. Pred pandemijo (jeseni 2019) je bilo po svetu opaziti rekorden pesimizem, saj jih je le 22 odstotkov pričakovalo izboljšano rast, zdaj pa je optimizem na rekordni ravni, saj še nikoli ni tri četrtine (76 odstotkov) gospodarstvenikov v naslednjem letu pričakovalo rast, ki jo bo po njihovem mnenju omogočila tudi pospešena digitalizacija, ki prinaša tudi večjo produktivnost.

Na globalni ravni je 36 odstotkov vprašanih odgovorilo, da so zelo prepričani o rasti prihodkov njihovih podjetij, v Sloveniji je takšnih 61 odstotkov. Eden takšnih je predsednik uprave družbe Domel Holding Matjaž Čemažar, ki je dejal, da so v leto 2021 krenili s polnim zagonom.
Na globalni ravni je 36 odstotkov vprašanih odgovorilo, da so zelo prepričani o rasti prihodkov njihovih podjetij, v Sloveniji je takšnih 61 odstotkov. Eden takšnih je predsednik uprave družbe Domel Holding Matjaž Čemažar, ki je dejal, da so v leto 2021 krenili s polnim zagonom. "V teh dneh obratujemo na 110 odstotkih, tako da si "lockdowna" ne moremo privoščiti, bomo pa zaostrili naše ukrepe," je dejal. Foto: BoBo

Diametralna vloga pandemije je ogledalo razpoloženja
Zaradi epidemije se je svetovno gospodarstvo lani skrčilo za 3,5 odstotka, zato je precej logično, da podjetniki pričakujejo obrat na bolje. Vprašanje seveda ostaja, ali je takšen optimizem upravičen, saj svet niti najmanj še ni opravil z epidemijo. Kljub vsemu je med direktorji še vedno opaziti kar precej zaskrbljenosti. "Ta optimizem je prežet z zaskrbljenostjo," je ob predstavitvi rezultatov povedala vodja oddelka pravnega svetovanja PwC-ja v Sloveniji Sanja Savič. Pandemija se je namreč pokazala v dvojni vlogi kot pospeševalka svetovne preobrazbe na eni in kot rušilka uveljavljenih sistemov na drugi strani. In prav ta diametralna vloga pandemije je ogledalo razpoloženja in rdeča nit letošnje raziskave med izvršnimi direktorji svetovnih in slovenskih družb, je povzela.

Podnebne spremembe Slovencev ne skrbijo premočno
Razlogov za zaskrbljenost je več, ključni so negotovost, povezana s prihodnjim obvladovanjem epidemije, davčna politika, kibernetske grožnje, v manjši meri pa tudi spremenjene navade potrošnikov in pomanjkanje ključnih veščin delovne sile. Direktorji se prav tako sprašujejo, kakšen bo ob okrevanju gospodarstva vpliv na okolje. V imenu gospodarske rasti bi namreč lahko pozabili na podnebne cilje in zanemarili skrb za okolje, se odrekli omejevanju izpustov in se brezbrižno vrnili v "staro normalnost". Odstotek direktorjev, ki jih zelo skrbijo podnebne spremembe, je tako narasel na 30 odstotkov. Zanimivo je, da je ta delež med slovenskimi direktorji precej nižji. Podnebne spremembe zelo skrbijo le 18 odstotkov vprašanih, 32 odstotkov pa jih je "malo zaskrbljenih". Kar 49 odstotkov jih je odgovorilo, da jih podnebne spremembe sploh ne skrbijo. Na globalni ravni je številka precej nižja (27 odstotkov).

Ključni poudarki PwC-jeve raziskave med slovenskimi direktorji:
- 64 odstotkov anketiranih slovenskih direktorjev meni, da se bo svetovna gospodarska rast v naslednjih 12 mesecih izboljšala.
- 61 odstotkov jih pričakuje, da bo njihova družba ustvarila rast prihodkov v naslednjih 12 mesecih.
- 39 odstotkov jih je prepričanih, da se bo število zaposlenih v njihovi organizaciji povečalo.
- 45 odstotkov direktorjev skrbijo pandemija in druga zdravstvena vprašanja, sledijo kibernetske grožnje, politična negotovost, populizem in negotovost glede davčne politike.
- 92 odstotkov vprašanih je kot posledico pandemije za obvladovanje tveganj v svoji organizaciji navedlo digitalizacijo sistema.
- 70 odstotkov vprašanih za prednostno nalogo navaja pridobitev kvalificirane, izobražene in prilagodljive delovne sile, 52 odstotkov učinkovit davčni sistem, 45 odstotkov boljšo fizično in digitalno infrastrukturo, 31 odstotkov pa zmanjšanje podnebnih sprememb.