Prenovljena strategija bi tako po osnutku ohranila razvrstitev naložb s kapitalskimi deleži države in Slovenskega državnega holdinga (SDH) na strateške, pomembne in portfeljske. Strateške naložbe so tiste, s katerimi Republika Slovenija poleg gospodarskih dosega tudi strateške cilje, minimalni državni delež v teh naložbah pa je 50 odstotkov in ena delnica oz. en glas.

Pomembne naložbe so siceršnje portfeljske naložbe, dejavnost podjetij s temi naložbami je tržna, vendar pa želi država pri njih ohraniti ključne razvojne dejavnike v državi. Minimalni državni delež v teh podjetjih je 25 odstotkov in ena delnica oz. en glas. Portfeljske naložbe so naložbe v tistih podjetjih s tržno dejavnostjo, s katerimi SDH kot upravljavec državnih naložb prosto razpolaga.

Med strateške naložbe so uvrščene predvsem državne naložbe v sektorjih energetike in prometa. Od tistih v upravljanju SDH-ja so tudi po osnutku prenovljene strategije npr. Dars, elektrodistribucijska podjetja, Gen energija, Holding Slovenske elektrarne, Luka Koper, Plinhold, DRI, Infra, KOPP, Koto, Kontrola zračnega prometa Slovenije, Slovenske železnice, Uradni list, Slovenski državni gozdovi, DSU, Loterija Slovenije, SID banka. V neposrednem upravljanju vlade pa so navedene npr. 2TDK, Borzen, Eles, Holding Kobilarna Lipica, STA, Kad in tudi sam SDH.

Med pomembne naložbe se po predlogu osnutka uvrščajo Istrabenz Turizem, Krka, Mladinska knjiga založba, NLB, Petrol, Pošta Slovenije, Telekom Slovenije, Sava, Sava Re in Zavarovalnica Triglav.

Novost v osnutku je, da se 100-odstotno državna Pošta Slovenije in Zavarovalnica Triglav, v katerih imata Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) ter SDH skupaj 62,6-odstotni delež, po novem uvrščata med pomembne naložbe. Po veljavni strategiji sta to strateški naložbi. Med pomembne naložbe po novem spada tudi Telekom Slovenije, ki je trenutno še po sklepu DZ-ja iz leta 2013 označen za portfeljsko naložbo, a njegova prodaja ni bila izpeljana.

V sindikatih obeh podjetij svarijo pred privatizacijo državnih podjetij

V sindikatih, kjer so osnutek dobili v vpogled, sicer izražajo nezadovoljstvo glede sprememb pri Pošti Slovenije in Zavarovalnici Triglav. Opozarjajo namreč na širši pomen obeh podjetij in na to, da skupaj zaposlujeta več kot 7000 ljudi. V primeru Pošte Slovenije je ta od sprejema veljavne strategije postala tudi lastnica Intereurope. Sindikati omenjajo tudi nekatere slabe izkušnje s prodajo državnih naložb v zadnjih letih, sprašujejo pa se še, ali se morda v ozadju pripravlja kakšen prodajni posel.

Iz Sindikata poštnih delavcev so sporočili, da so ogorčeni nad predlogom, ki "pomeni korak k privatizaciji državnih podjetij, tudi Pošte Slovenije". "Preseneča nas kratkovidnost vlade, ki očitno ne more preseči koristoljubja kratkoročnih dobrobiti privatizacije. Ob tem pa je treba tudi javnost opozoriti na to, da na Pošti Slovenije opravljamo dejavnosti, ki so nujne za delovanje države (klasične pisemske pošiljke) in niso dobičkonosne. Privatizacija bi po našem prepričanju Pošto osiromašila dobičkonosnih dejavnosti (dostava, logistika), račun za vse ostalo pa bomo očitno plačali državljani," so opozorili v sporočilu za javnost in skupaj s konfederacijo sindikatov Zavarovalnice Triglav izrazili nasprotovanje načrtom vlade.

Tudi Sindikat delavcev prometa in zvez (SDPZ) pri Pošti Slovenije je sporočil, da odločno nasprotuje umestitvi Pošte Slovenije (zgolj) na seznam pomembnih naložb, kjer je država zavezana ohraniti zgolj četrtinski delež. "Nepojmljivo je, s kakšno lahkoto se razpolaga s podjetjem, ki omogoča dostop do poštnih storitev v vse kraje naše Slovenije," so zapisali v sporočilu za javnost.

Boštjančič: V ozadju sprememb strategije ni prodaja Pošte in Triglava

Minister za finance Klemen Boštjančič medtem zagotavlja, da v ozadju prekvalifikacije Pošte Slovenije in Zavarovalnice Triglav iz strateških v pomembni naložbi, niso težnje po prodaji obeh podjetij. Kot je v izjavi medijem po srečanju s sindikati dejal minister, se je sprememba klasifikacije državnih naložb v Pošti Slovenije in Zavarovalnici Triglav v osnutku strategije zgodila "izključno zaradi tehničnih razlogov".

Po ministrovih besedah omenjeni naložbi že v stari strategiji nista izpolnjevali pogojev za to, da bi bili razvrščeni kot strateški. "Danes smo to sindikatom tudi pojasnili. Nobene težave ni, da bomo to tudi v strategijo jasneje zapisali, da popolnoma odpravimo špekulacije, da ima vlada ali kdor koli namen prodajati Triglav ali Pošto Slovenije," je poudaril Boštjančič in dodatno zagotovil, da država ne namerava prodati nobenega odstotka omenjenih družb. Pri Telekomu se je zgodila obratna zgodba – glede na osnutek strategije državna naložba v njem prehaja iz portfeljske v pomembno naložbo. "Prekvalificirali smo jo zato, ker smo ocenili, da Telekom Slovenije upravlja pomembno infrastrukturo za državo," je zatrdil minister.

Glede same priprave osnutka prenovljene strategije je Boštjančič pojasnil, da je bila ta končana konec 2023, od tedaj pa so jo usklajevali znotraj koalicije in med posameznimi resorji. Na začetku tega tedna so jo nato poslali v pregled socialnim partnerjem.

Sindikati svoje pomisleke predstavili ministru

Da so sindikati zaskrbljeni nad vsebino osnutka strategije upravljanja državnih naložb, ki pomembno spreminja položaj države v odnosu do omenjenih podjetij, pa je po koncu srečanja z ministrom Boštjančičem v imenu sindikalne strani dejal predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber. "Glede Pošte Slovenije smo odločno izrazili stališče, da je nesprejemljivo strateškost Pošte spreminjati v drugo obliko. Tudi glede na to, kako je to urejeno v sosednjih državah," je poudaril sindikalist in dodal, da skoraj ni države v Evropi, ki ne bi imela poštnih storitev 100-odstotno ali vsaj v večinskem deležu pod svojim okriljem.

Glede Zavarovalnice Triglav je Lorber poudaril, da so jim predstavniki ministrstva pojasnili, da bi država v skladu z osnutkom strategije ohranila 34-odstotni delež, ki ga obvladuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Vprašljiv pa je po njihovem mnenju tisti delež, ki se nanaša na upravljanje SDH-ja. "Okoli tega bomo počakali na dodatna pojasnila in morebitno spremembo v odnosu do strateškosti te naložbe," je napovedal.

Osnutek prenovljene strategije po oceni sindikatov omogoča tudi privatizacijo Slovenskih železnic na področju tovornega prometa, "ker ne izpostavlja več zahteve po večinskem deležu odvisnih družb v tem in še marsikaterem drugem podjetju". Minister Boštjančič na drugi strani zagotavlja, da pri Slovenskih železnicah ni nobenih sprememb pri klasifikaciji. Kot je še pojasnil, so jih sindikati opozorili na vprašanje hčerinskih družb ter v povezavi s tem na njihovo raznolikost in različne statuse, s čimer so se na ministrstvu strinjali.

Glede poteka sestanka je Lorber dejal, da je nekatere predstavljene argumente sindikatov ministrstvo prepoznalo, če pa jih bo upoštevalo pri pripravi spremenjene strategije, pa bodo videli. Ob tem so napovedali, da bodo pripombe v povezavi z osnutkom na ministrstvo posredovali do začetka prihodnjega tedna.

Prejšnja strategija sprejeta 2015

Prenova strategije upravljanja državnih naložb se sicer pojavlja pozno. Veljavno strategijo upravljanja je namreč DZ z odlokom sprejel sredi leta 2015 in je že zastarela. Vlada se je jeseni leta 2022 ob sprejemu novele zakona o SDH-ju zavezala, da bo predlog prenovljene strategije v DZ poslala v šestih mesecih od uveljavitve zakona, tako da precej zamuja.

Od leta 2015 so se zgodile številne spremembe. Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države iz leta 2015 je vseboval enoten seznam lastniških deležev v lasti države, SDH-ja, Kada, DUTB-ja, ki je bila vmes pripojena k SDH-ju, in PDP-ju. Vseboval je skupno 104 družbe.

S tega seznama so bile prodane naložbe države in SDH-ja v 29 družbah. Na seznamu je bilo tudi 14 družb s kapitalsko naložbo Kada, za katere SDH ni pristojen in jih tokratni seznam ne vsebuje, nekatere pa so bile tudi že prodane (npr. Gorenje in Perutnina Ptuj). Devet družb s kapitalsko naložbo države je bilo pripojenih k drugim subjektom, danih v stečaj in likvidacijo ali izvzetih iz upravljanja SDH-ja. Nov seznam naložb države in SDH-ja medtem npr. vsebuje 27 novih kapitalskih naložb države v upravljanju SDH-ja, predvsem tistih, pridobljenih s pripojitvijo DUTB-ja.

Osnutek strategije vsebuje tudi pregled rezultatov upravljanja državnih naložb od 2015 do 2022. Kljub 29 prodajam naložb, za katere je proračun prejel 1,6 milijarde evrov, SDH pa 72 milijonov evrov kupnin, se je knjigovodska vrednost z 11,6 milijarde evrov v 2015 do konca 2022 znižala le na 11,2 milijarde evrov, pri čemer je najnižjo vrednost z 9,9 milijarde evrov dosegla v 2020.

Od 2015 do leta 2022 sta država in SDH prejela tudi 1,7 milijarde evrov dividend, od tega država 1,3 milijarde, Zpiz 140 milijonov in SDH 335 milijonov evrov. Največ so jih prispevale družbe iz finančnega sektorja.

Donos na kapital naložb države in SDH-ja je bil v 2015 pri 4,7 odstotka, v 2019 se je povzpel na 6,9 odstotka, nato pa v 2020 zaradi covidne krize nazadoval na 4,3 odstotka in po vmesnem dvigu v 2021 nato v 2022 zaradi energetske krize zdrsnil na le 2,8 odstotka. V 2023 naj bi bil po napovedih SDH-ja znova bistveno višji. Osnovna ugotovitev v osnutku je tako, da je donosnost zelo občutljiva na krize.