Idealno bi bilo v finančnem sistemu imeti institucijo v večinski državni lasti, a ne za vsako ceno, meni Pahor. Foto: BoBo
Idealno bi bilo v finančnem sistemu imeti institucijo v večinski državni lasti, a ne za vsako ceno, meni Pahor. Foto: BoBo
NLB
Največjo slovensko banko čaka vnovična, 250-milijonska dokapitalizacija. Foto: BoBo

V poslanskem vprašanju predsedniku vlade je vodja poslanske skupine LDS-a Borut Sajovic zatrdil, da je država v okviru prve letošnje dokapitalizacije NLB-ja levji delež 250-milijonskega povečanja kapitala zagotovila z javnimi sredstvi, a se to v trenutnih razmerah varčevanja na vseh področjih ne more ponavljati.

Stališče manjšega partnerja trenutne manjšinske vlade je, da v Sloveniji potrebujemo sredstva za razvoj, bančni sistema pa je moč stabilizirati tudi drugače in z drugimi orodji kot zgolj z državnimi dokapitalizacijami.

Možnosti: KBC, javni viri, kapitalski trgi
Sajovic glede nove 250-milijonske dokapitalizacije NLB-ja vidi tri mogoče poti. Ena je, da jo dokapitalizira belgijska bančno-zavarovalniška skupina KBC, druga je, da se sredstva znova zagotovijo iz javnih virov, tretja pa je, da banka sredstva zbere na kapitalskih trgih.

... in če KBC ne bo odprl denarnice?
Ker po mnenju Sajovica dober gospodar vedno razmišlja o naslednjih korakih, ga zanima, v kakšni smeri gre razmislek vlade, če dogovora iz KBC-ja ne bo.

Pahor za zasebnega strateškega partnerja
Pahor je Sajovicu zagotovil, da se slovenska vlada vede kot dober gospodar in da v trenutnih razmerah povečane finančne negotovosti skrbi za stabilnost slovenskega bančnega sektorja.

Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb države je tako naložila, da za sodelovanje v dokapitalizaciji najprej poskuša najti domačega ali tujega zasebnega strateškega partnerja. Če to ne bo uspešno, se bo vlada odločila, kako zagotoviti kapitalsko trdnost banke tako, da bodo zavarovani interesi države kot največjega lastnika.

Trenutno se agencija pogovarja s KBC-jem, a če se ti pogovori ne bodo iztekli v interesu države, ima mandat, da začne proučevati možnost novega domačega ali tujega zasebnega partnerja, ki bo zagotovil trdnost in ugled banke ter utrdil njen položaj v regiji.

Komarjeva: Zagotovili bomo tretjega investitorja
Po Pahorjevem prepričanju gre z zgodovinskega vidika za prelomno odločitev vlade. Predsednica uprave agencije Dagmar Komar je prejšnji četrtek zatrdila, da bodo zagotovili tretjega investitorja za dokapitalizacijo NLB-ja. "Tretji investitor še ni znan, jih je pa več. Pogovarjamo se intenzivno in verjamem, da bo banka do roka zadostila vsem zahtevam," je dejala Komarjeva.

Pahor bi si zelo želel, da bi DZ še v tej sestavi odločal o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države in znotraj tega o vprašanju, kaj je nacionalni interes Slovenije, ko gre za NLB. Po njegovih besedah gre za dilemo, ali je ta nacionalni interes večinski državni delež ali to, da ima Slovenija dobro banko z dobrimi proizvodi.

Dobre banke v tuji lasti, slabe banke v domači?
Kot pravi predsednik vlade, bi bilo idealno, da bi imeli v finančnem sistemu tudi institucijo v večinski državni časti, a obenem meni, da je bolje, da bi imela Slovenija dobre banke, čeprav so v tuji lasti, kot slabe domače banke.