Kmetje pravijo, da si ne želijo nemirov, le opozoriti na stanje v kmetijstvu. Foto: EPA
Kmetje pravijo, da si ne želijo nemirov, le opozoriti na stanje v kmetijstvu. Foto: EPA

Medtem ko odkupne cene padajo (odkupna cena mleka se je samo letos znižala za 21 odstotkov, prašičjega mesa pa za 12 odstotkov), se na trgovskih policah drobnoprodajne cene ne nižajo, je na novinarski konferenci Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) pojasnil Zupančič.

Včasih so si kmetje sicer lahko izboljšali položaj še s prodajo lesa, a po lanskem žledu je gozd postal bolj strošek kot dodaten zaslužek. Cene lesa, predvsem slabšega, so po njegovih besedah tako nizke, da ne pokrivajo stroškov, ki jih ima kmet s spravilom lesa.

TARČA: KMEČKI PUNT ZA DOMAČO HRANO Kmetom manj, trgovcem več. Razkorak bo slovenske kmete v soboto pognal na proteste. Če glasuje z denarnico, pogosto izbere tuje, saj moto "kupujmo domače" največkrat pomeni tudi – dražje. Ali plačujemo tudi davek za razprodajo predelovalne industrije in največjega trgovca tujcem? Kaj lahko v primežu evropskih direktiv stori država? Podrobna analiza v Tarči z voditeljem Boštjanom Anžinom, v četrtek ob 20. uri na RTV SLO 1

Na sobotnem protestu bodo zgolj želeli povedati porabnikom, državnim institucijam in deležnikom v celotni kmetijski verigi, da naj bo dohodek znotraj verige pravično in pošteno razdeljen. "Če imamo na policah cene enake lanskim in pri kmetu 20 odstotkov nižjo odkupno ceno, to pomeni, da znotraj verige nekaj ni pošteno in pravično. S shodom želimo opozoriti najprej porabnika, da bo, če bo kupoval domačo lokalno hrano, pomagal kmetom. Opozoriti želimo v sami verigi na pravično razdelitev, državne institucije pa na to, da naj poskrbijo za jasno sledljivost - da bo tisto, kar je pridelal kmet, tudi v trgovini pravilno označeno in se bo vedelo, od kod in koga je," je še poudaril Zupančič.

Ustavili bi uvoz poceni pridelkov
Direktor KGZS-ja Branko Ravnik je predstavil še sedem pričakovanj kmetov. Poleg poštenega plačila ter želje, da porabnik lahko brez dvoma izbere živila slovenskega izvora (tu zahtevajo popolno sledljivost), zahtevajo tudi ustavitev uvoza pridelkov po nizkih cenah in previdno ravnanje pri sprostitvi kmetijskih trgov.

Poleg tega hočejo, da domača agroživilska veriga postane dobavitelj hrane v javne ustanove, hkrati pa pričakujejo ustreznejše ravnanje in boljšo zakonodajo v primerih naravnih nesreč ter učinkovitejši odziv EU-ja in države na upadajoče prihodke kmetov. O zahtevah se s kmetijskim ministrstvom že pogovarjajo, je pojasnil.

Kmetje po Ravnikovih besedah povrh vsega pričakujejo še dogovor v mlečni verigi in verigi preskrbe s prašičjim mesom, ki bo kmetom zagotovil boljše odkupne cene. Osnutek dogovora je že pripravili, ključni cilj pa je, da se zagotovi razvoj vsem deležnikom v verigi.

Shod kmetov bo v soboto ob 10. uri v osmih večjih mestih po vsej Sloveniji: v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju. Koliko udeležencev bo na shodih, Zupančič ni mogel pojasniti, saj da ne zbirajo prijav, je pa poudaril, da bodo shodi potekali v mirnem ozračju.