Tržna kapitalizacija slovenske naftne družbe namreč trenutno znaša 570 milijonov evrov, saj so se njene delnice precej pocenile, zaradi česar naj bi postala zanimiva za Gazprom. Po poročanju Dela Gazprom namer sicer za zdaj ne komentira.

Več o Gazpromovem domnevnem prevzemanju Petrola naj bi bilo znano v ponedeljek, ko bo zasedal Petrolov nadzorni svet. Tedaj bi lahko prišlo tudi do zamenjave v samem vrhu Petrola, saj se po neuradnih podatkih stolček maje tako predsedniku uprave Marku Kryžanovskemu kot drugim članom uprave.

Istrabenz v prodajo četrtine Petrola?
Morebitno zanimanje Gazproma za lastniški delež v Petrolu je ključno tudi zato, ker naj bi Istrabenz z nekaterimi drugimi Petrolovimi lastniki poskušal prodati slabo četrtino Petrola. To se bo zgodilo, če bo bankam upnicam, lastnikom in upravi koprske družbe uspelo doseči dogovor o prostovoljni prisilni poravnavi Istrabenza.

Petrol ima poleg tega še vedno 39.000 malih delničarjev, ki imajo v lasti slabo polovico delnic. Gazprom bi ob ustrezni ponudbi z omenjenim četrtinskim svežnjem lahko postal več kot polovični lastnik slovenske energetske družbe.

Sod o prevzemu ne ve še nič
Po besedah prvega moža Slovenske odškodninske družbe Tomaža Kuntariča se sicer še nihče ni obrnil na Sod glede morebitnega prevzema Petrola. Sod in Kad imata namreč 28 odstotkov delnic te družbe, s čimer sta skupaj njen največji posamični lastnik.

Lahovnik z Millerjem o Južnem toku
Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik se mudi v Sankt Peterburgu, kjer se udeležuje mednarodnega gospodarskega foruma, srečal pa se je tudi s predsednikom uprave Gazproma Aleksejem Millerjem. V pogovoru o projektu Južni tok sta poudarila, da je v skupnem interesu, da se čim prej razreši nerešeno vprašanje v zvezi s projektom in potem podpiše sporazum.

Sodelovanje z Rusi nič novega
Petrol se je z Rusi, natačneje z družbo Lukoil, pred leti že pogovarjal o poslovnem in kapitalskem povezovanju. Leta 2006 je tako Petrol z Lukoilom sklenil okvirni sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja za prodajo naftnih derivatov na območju srednje in jugovzhodne Evrope, v katerem naj bi imel Petrol 51-odstotni lastniški delež, Lukoil pa 49-odstotnega. Rusi so tedaj izrazili tudi namero za sodelovanje pri privatizaciji Nafte Lendava, a je dogovor pozneje propadel. Lukoil naj bi se tedaj zanimal še za lastniški vstop v Petrol, a naj država temu ne bi bila naklonjena, zato so Rusi namere opustili.

E. S.