PKP 8 bo gospodarstvu delno subvencioniral dvig minimalne plače, ki se bo zgodil 31. 1. 2021. Foto: Pixabay
PKP 8 bo gospodarstvu delno subvencioniral dvig minimalne plače, ki se bo zgodil 31. 1. 2021. Foto: Pixabay

Po ministrovih besedah se je vlada na današnji seji seznanila z osnutkom zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covida-19. To je t. i. PKP 8. Glavni cilj predloga PKP 8 je ohraniti delovna mesta in pomagati gospodarstvu in področju dela, delovnih razmerij, trga dela, socialnega varstva in zdravstvenega varstva. Predlog zakona bo imel predvidoma finančne posledice v državnem proračunu za okoli 320 milijonov evrov, je še povedal minister.

Minister Janez Cigler Kralj. Foto: BoBo
Minister Janez Cigler Kralj. Foto: BoBo

"Dva nosilna ukrepa za trg dela in gospodarstvo sta že bila v preteklih dneh izpostavljena in sta zdaj nosilna ukrepa tega protikoronskega svežnja. S prvim ukrepom bo vlada oziroma proračun na neki način prevzela del bremena zaradi dviga minimalne plače, ki se bo zgodil z 31. 1. 2021 oziroma bo veljal od 1. 1. 2021. Torej zaradi epidemije, zaradi zaostrenih razmer na trgu dela vlada predlaga določitev drugačne najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju. To pomeni, da za mesece od januarja do junija 2021 bo ta najnižja osnova minimalna plača, ne pa več 60 odstotkov povprečne plače, kot je to določeno zdaj v sistemski zakonodaji," je na vladni novinarski konferenci pojasnil Cigler Kralj.

Pomoč zaradi dviga minimalne plače potencialno do decembra

Vlada bo tako prevzela del bremena z ramen gospodarstva. Po ministrovih besedah ocenjujejo, da bo ta delež pomoči nekje okoli 40 odstotkov razlike zaradi dviga minimalne plače. V primeru podaljšanja potrebe po taki pomoči predlog PKP-ja v tem osnutku vladi omogoča, da s sklepom ukrep podaljša največ za pol leta, torej za izplačane plače in nadomestila plače tudi za mesece od julija do vključno decembra 2021.

Čakanje na delo in skrajšan delovni čas

"Ključna ukrepa, ki sta zagotovo pomagala pri tem, da smo do zdaj ohranili okoli 300 tisoč delovnih mest, sta čakanje na delo in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Oba ukrepa ostajata. Čakanje na delo doma bomo zdaj s PKP 8 omogočili vsaj do konca aprila 2021, z možnostjo, da vlada to največ dvakrat po en mesec podaljša s sklepom. Ukrep čakanja na delo doma bo enak, kot ga poznamo do zdaj. Menim, da bo to še naprej učinkovita pomoč delodajalcem pri tem, da bodo ohranili delovna mesta in seveda takoj po koncu teh zaostrenih razmer lahko začeli čim hitreje spet delati," je še dejal Cigler Kralj.

Delodajalec po ministrovih besedah v času vključenosti v ukrep na primer ne bo smel začeti postopka kolektivnih odpustov kot tudi ne vročiti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Za primere kršitev vseh naštetih obveznosti je določena tudi sankcija v zakonu.

PKP 8 prinaša tudi vrsto ukrepov za starejše. Foto: BoBo
PKP 8 prinaša tudi vrsto ukrepov za starejše. Foto: BoBo

Ukrepi za starejše

V osnutku je tudi nekaj ukrepov za starejše, kot je ukrep izvajanja podaljšane oskrbe oz. obravnave bolnikov v bolnišnicah. Podaljšana obravnava se, kot je pojasnil minister, nanaša na čas, potreben za okrevanje. Populacija starejših, zlasti tistih s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, spada v izjemno ranljivo kategorijo, kar po preboleli bolezni pogosto vpliva na podaljšan čas okrevanja. Posledično starejše osebe po preboleli bolezni in zaključenem bolnišničnem zdravljenju zaradi manjkajoče potrebne podpore v domačem okolju ni mogoče takoj odpustiti iz bolnišnice. Zaradi tega so v PKP 8 predvidene dodatne zmogljivosti v objektih, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje zdravstvenih dejavnosti z nastanitvijo. To zagotavljanje podaljšane obravnave bo lahko trajalo največ 30 dni, na podlagi ocene odgovorne osebe pa se bo lahko podaljšalo največ enkrat za naslednjih 30 dni, je pojasnil minister.

50 evrov dodatka za polnoletne dijake

S PKP 8 oz. njegovim osnutkom so po ministrovih besedah, poleg dveh nosilnih ukrepov za trg dela in ukrepa podaljšane obravnave ter podaljšanja ukrepa tridnevnega bolniškega dopusta brez obiska zdravnika, predvsem podaljšali nekatere druge že veljavne določbe na različnih področjih, ki so potrebne zaradi načina delovanja družbe in institucij v času epidemije. "Z veseljem povem, da smo zagotovili tudi 50 evrov solidarnostnega dodatka za polnoletne dijake s stalnim ali začasnim prebivališčem v RS, ki se v šolskem letu 2020/21 izobražujejo po javno veljavnih šolskih programih v RS," je izpostavil.

Dodatek za invalide

PKP 8 sicer predvideva tudi solidarnostni dodatek za invalide z izredno nizkimi denarnimi prejemki. Solidarnostni dodatek 150 evrov bodo prejeli tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojni veterani in invalidi po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov.

Subvencioniranje dviga minimalne plače bo državo stalo okoli 47 milijonov evrov, je dejal minister Cigler Kralj. Foto: EPA
Subvencioniranje dviga minimalne plače bo državo stalo okoli 47 milijonov evrov, je dejal minister Cigler Kralj. Foto: EPA

Koliko bo državo stalo subvencioniranje minimalne plače?

"Glede minimalne plače je ukrep, da bo vlada pomagala nositi del bremena dviga minimalne plače. … Če privzamemo, da se bo stroške delodajalca zaradi dviga minimalne plače povečal za približno 95 evrov, lahko izračunamo, da bo vlada s to olajšavo nosila približno 42 odstotkov bremena razlike povišanja minimalne plače. Preračunano bo ta ukrep državo stal okoli 47 milijonov evrov," je na novinarsko vprašanje odgovoril Cigler Kralj.

Gospodarstvo ima po ministrovih besedah sicer različna mnenja. "Nekateri, kot je OZS (Obrtna zbornica Slovenije), so izrazili veliko razumevanja za ta ukrep in hkrati za odločitev, da se poviša minimalna plača v skladu z zakonom. Nekateri seveda trdijo, da ta ukrep ni dovolj. Kakor koli, menim, da je na predlog svetovalne skupine pod vodstvom dr. Lahovnika na mizi en dober, optimalen kompromis, ki daje gospodarstvu prepotrebno pomoč, obenem pa imamo v veljavi in še uveljavljamo oz. podaljšujemo številne druge ukrepe za pomoč gospodarstvu. Če omenim samo čakanje na delo, skrajšani delovni čas, povračilo fiksnih stroškov, univerzalni temeljni dohodek," je še pristavil.

Kakšna je časovnica PKP 8? Kdaj gre v DZ?

Predvidena časovnica je, da se osnutek, torej to besedilo, ki je bilo danes pregledano na vladi, pošlje Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS). "V skladu s protokolom, ki smo ga skupaj dogovorili za obravnavo interventne zakonodaje, imajo socialni partnerji na voljo 24 ur, da pregledajo in proučijo to gradivo. V tem času se tudi oblikuje pogajalska skupina, ki ima nato največ 72 ur časa za obravnavo tega gradiva. Torej tretji dan, verjetno bo to v ponedeljek popoldne, se ta obravnava zaključi, praviloma s sejo ESS-ja. Potem bo treba gradivo še proučiti, če se bo dogovorilo ali odločilo, s čim dopolniti, kaj spremeniti. Potem gre na obravnavo na vlado," je odvrnil minister in dodal, da pričakuje, da bo PKP 8 na mizi v DZ-ju že v sredini prihodnjega tedna.

"Pomembno je, da te ukrepe, predvsem čakanje na delo in za zmanjšanje bremena minimalne plače, sprejmemo kar se da hitro. Kajti vemo, z 31. 1. se minimalna plača za letošnje leto poviša," je sklenil.

PKP 8 bo težak 320 milijonov evrov