Ruski Gazprom je v Južni tok vložil 3,7 milijarde evrov, slovenski Plinovodi pa okoli 150.000 evrov. Foto: EPA
Ruski Gazprom je v Južni tok vložil 3,7 milijarde evrov, slovenski Plinovodi pa okoli 150.000 evrov. Foto: EPA

Slovenija od ruske strani še ni dobila uradnega obvestila, da je projekt Južni tok končan. Generalni direktor Plinovodov Marjan Eberlinc je sicer prejšnji teden pojasnil, da bodo delali za projekt, dokler ne bodo dobili uradnega obvestila o ustavitvi posla.

Eberlinc je od tem poudaril, da sta Slovenija in Rusija ratificirali medvladni sporazum, ki natančno opredeljuje obveznosti vseh partnerjev, ki bi sodelovali pri Južnem toku. Plinovodi so po njegovih navedbah izpolnili vse zaveze in izvedli vse naloge, ki so bile doslej potrebne.

Južni tok naj bi bil po načrtih dolg 2600 kilometrov, potekal bi pod Črnim morjem čez Bolgarijo, Srbijo, Madžarsko in Avstrijo oz. Slovenijo do Italije. Ocenjen je bil na okoli 16 milijard evrov, Gazprom pa je vanj doslej vložil skoraj 3,7 milijarde evrov.

V Sloveniji bi se Južni tok po načrtih raztezal na dolžini 266 kilometrov, projekt pa je ocenjen na okoli milijardo evrov. Plinovodi so doslej vložili okoli 150.000 evrov.

Za Gazprom je zgodba končana
Prvi mož Gazproma Alekseja Millerja je v soboto v intervjuju za rusko televizijo poudaril, da je Južni tok zagotovo zaključen in pojasnil, da bo v prihodnosti ključno vlogo za energetsko varnost EU-ja odigrala Turčija, s katero bo Rusija gradila nov plinovod, ki bo zaobšel Ukrajino.

Novi plinovod bo imel enako zmogljivost, kot je bila predvidena za Južni tok, torej 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega letno, od tega za turški trg 14 milijard kubičnih metrov, medtem ko se bo skoraj 50 milijard kubičnih metrov steklo do meje z Grčijo, kjer bo vzpostavljeno vozlišče za nadaljnji prenos proti evropskim državam.

Uradno informacijo čaka tudi Mladika
Zunanji minister Karl Erjavec je na seji odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) dejal, da Slovenija še čaka na uradno pojasnilo ruske strani glede projekta Južni tok.

Erjavec domneva, da so v ozadju tega zagotovo težave s harmonizacijo s pravnim redom Evropske unije, pa tudi finančne in gospodarske razmere v Rusiji, ki so se poslabšale. Rubelj je padel za okoli 60 odstotkov, cene nafte se znižujejo, proračun Ruske federacije pa temelji tudi na določeni ceni nafte, ki pa pada.

Po besedah Erjavca je projekt Južni tok vreden 20 milijard evrov. V Sloveniji, če bi prišlo do trase, bi imel projekt po njegovih besedah težo milijarde evrov. Ponovil je še, da bo prihodnji teden v Ljubljani zasedanje medvladne rusko-slovenske komisije, ki se je naj bi udeležil tudi sopredsedujoči komisiji, ruski minister za zveze in množične komunikacije Nikolaj Nikiforov.