Drugi tir, največja naložba na železniškem omrežju Slovenije, bo povezal Luko Koper s preostalim delom slovenskega železniškega omrežja. "Verjamem, da bo izgradnja drugega tira pripomogla k temu, da bo Luka Koper še bolj konkurenčna in da se bo to v kratkem tudi pokazalo skozi dodatne naložbe v sami Luki Koper," je na slovesnosti ob viaduktu pri vasi Gabrovica v bližini Črnega Kala dejal premier Robert Golob.

Tudi na preostalem delu železniškega omrežja intenzivno poteka obnova, čakajo še nekatere najpomembnejše naložbe, predvsem na ljubljanskem vozlišču, je dejal premier. "Verjamem, da nam bo uspelo vse tri velike infrastrukturne naložbe – vozlišče Ljubljana, Luko Koper in drugi tir – sinhrono pripeljati do konca, da bo lahko Slovenija izkoristila svojo izjemno lego, da bomo imeli mi, ki tu živimo, gospodarsko in v smislu blaginje od tega čim več," je dodal.

Golob je ocenil, da se je Slovenija obnove železniškega križa lotila bolj sramežljivo kot gradnje avtocestnega križa, 20 let se je odločalo, ali in kako se bo drugi tir gradil, zmanjkalo ni niti politikantstva, ko pa je projekt v svoje roke prevzela stroka, "smo inženirji pokazali, da smo med najboljšimi v svetu". "Vi ste najboljši dokaz tega, kako Slovenija zmore ne samo v športu, ampak tudi v gradbeništvu," je dodal.

Cilj je dvotirna proga

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek pa je izrazila zadovoljstvo, da jim je uspelo vzpostaviti dobro prakso izvajanja zahtevnih infrastrukturnih projektov, med drugim je dejala, da je pred izvajalci ključna naloga – nadaljevati projekt drugega tira v zastavljeni dinamiki in kakovosti, "kar pomeni zaključek gradnje do konca leta 2025, tako da bo v letu 2026 lahko po progi že zapeljal prvi vlak".

Glede dvotirnosti železniške proge na odseku Divača–Koper pa je dejala: "Ne bomo spali na lovorikah, intenzivno nadaljujemo dejavnosti na prostorskih podlagah za vzporedni tir. Naš cilj je dvotirna proga, tako kot je bilo predvideno v prvotnih načrtih."

Viadukt Gabrovica je izjemen inženirski podvig, je primer dobrega sodelovanja naročnika, projektantov, inženirja, izvajalcev gradbenih del, vseh podizvajalcev in vseh delavcev, pa je poudaril generalni direktor projektnega podjetja 2TDK-ja Matej Oset.

"Viadukt Gabrovica ni le most iz betona in jekla, ampak je tudi most h gospodarskemu razvoju. S povečano dostopnostjo se odpirajo nove priložnosti za podjetnike in trgovce, ki bodo okrepili naše gospodarstvo," je dejal in pojasnil, da je nekaj več kot 400 metrov dolg viadukt Gabrovica eden od treh viaduktov na trasi drugega tira, dva sta že zgrajena, tretjega naj bi do konca meseca.

Viadukt poteka pod črnokalskim avtocestnim viaduktom

Konzorcij Kolektorja CPG in družbe Yapi Markezi je več kot 400 metrov dolg viadukt začel graditi pred dvema letoma. Gre za viadukt, ki povezuje Kraški rob z istrskim gričevjem, pri gradnji pa so s posebno tehniko po izgradnji stebrov narivali prekladno konstrukcijo, je za Radio Slovenija poročala Alenka Terlep.

To je pomembno za naše gradbeništvo in za vnovično pridobivanje referenc, poudarja snovalec viadukta Marjan Pipenbaher: "Te izkušnje, ki dobimo tu, se bodo znova uporabile pri tretji osi."

Turški delavci so bili sicer že pri gradnji stebrov presenečeni nad močno burjo. Vlake bo pred njo ščitila betonska protivetrna ograja, zaradi katerih jih na koncu sploh ne bo videti.

Kako umestiti železniški viadukt, ne da bi pokvaril dih jemajočo veduto unikatnega avtocestnega viadukta Črni Kal? "Poskusiš z nekim občutkom vstopiti v prostor z dvema viaduktoma," v pogovoru za Radio Slovenija pravi Pipenbaher.

Viadukt ima zaradi betonske ograje obliko črke U. Videti bo kot hitri potniški vlak, ki švigne izpod črnokalskega viadukta čez Osapsko dolino, je spomladi konstrukcijo opisal Pipenbaher, zdaj pa dodal: "Je tako oblikovano, da se svetloba lomi, je zlomljen kot kristal. Ko ga bomo pogledali, v veduti, ga bomo mentalno, optično dojemali kot neko štirimetrsko konstrukcijo, ki bo zelo tanka in bo izginila prek doline."

Pri gradnji Gabrovice so lovili časovne roke, saj mora biti za sofinanciranje z evropskimi sredstvi gradnja tega, pa tudi viadukta Vinjan in predora Škofije, končana letos.