Naftni trg se je na napad na Ukrajino odzval z visokim skokom cen. Foto: Reuters
Naftni trg se je na napad na Ukrajino odzval z visokim skokom cen. Foto: Reuters

Cena sorte brent se je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA samo letos zvišala za 30 odstotkov, potem ko se je že lani podvojila. Aprilske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent so poskočile za 4,50 dolarja, na 101,34 dolarja. Cena teksaške lahke nafte, ki bo dobavljena aprila, pa se je do poldneva po singapurskem času podražila za 4,13 dolarja, na 96,23 dolarja za 159-litrski sod.

V četrtek zjutraj je predsednik ene največjih svetovnih izvoznic nafte Vladimir Putin uradno ukazal napad na vzhodno Ukrajino, na kar se je naftni trg odzval z visokim skokom cen. Povpraševanje po črnem zlatu je zaradi okrevanja gospodarstva po pandemiji veliko, Evropejci pa ob zaostrovanju sankcij proti Rusiji vse bolj pogledujejo proti drugim večjim proizvajalcem, kot je Savdska Arabija.

Rusija je ena ključnih svetovnih proizvajalk aluminija. Foto: BoBo
Rusija je ena ključnih svetovnih proizvajalk aluminija. Foto: BoBo

V nebo tudi cene aluminija

Cene aluminija so dosegle rekordno visoke vrednosti, potem ko je ključna proizvajalka Rusija začela vojaški napad na sosednjo Ukrajino. Za tono te lahke kovine je bilo treba odšteti tudi do 3382,50 dolarja (3008,84 evra), poroča francoska tiskovna agencija AFP.

S tem je bila presežena prejšnja najvišja vrednost 3380,15 dolarja na tono, dosežena julija 2008 med svetovno finančno krizo.

Aluminij, ki se uporablja v različnih izdelkih, med drugim v pločevinkah za pijačo in sestavnih delih letal, se je pozneje na londonski borzi kovin pocenil na 3372,50 dolarja na tono, navaja AFP.

Analitik banke Commerzbank Daniel Briesemann je za francosko tiskovno agencijo pojasnil, da je bila rast cen zaradi napada pričakovana. "Udeleženci na trgu se očitno bojijo, da bo dobava aluminija iz Rusije prizadeta v primeru strogih sankcij Zahoda in - verjetno - povračilnih ukrepov Rusije," je pojasnil.
Cena aluminija je že nekaj časa na visokih ravneh zaradi omejene svetovne dobave te kovine, zlasti iz Kitajske, še opozarja AFP.

Potencialni izpad kmetijskih dobav iz Ukrajine

Ukrajina ima zelo dobro razvito kmetijstvo in je na tem področju velik izvoznik, a v celotnem uvozu Evropske unije ne predstavlja velikega deleža. Tako morebitni izpad dobav zaradi dogajanja tam verjetno na splošno ne bi zelo zamajal evropskega trga, premiki pa so možni v specifičnih verigah, meni agrarni ekonomist Aleš Kuhar.

Ukrajina ima zgodovinsko gledano močno kmetijsko panogo. Z vidika naravnih danosti ima zelo dobre pogoje za poljedelstvo, ki je geografsko gledano bolj skoncentrirano na zahodnem delu države.

Kmetijstvo je tako za to državo zelo pomembna panoga. Po razpadu Sovjetske zveze je Ukrajina uspela razviti zelo sodoben sektor in ima nekaj zelo velikih vertikalno integriranih sistemov. Gre za svetovno primerljive gospodarske sisteme oz. družbe, ki so vpete v mednarodne verige in imajo izobražen kader, nekateri sistemi so prisotni tudi na mednarodnih borzah, je razmere v Ukrajini na področju kmetijstva in agroživilstva na splošno opisal Kuhar.

Sončnice. Foto: EPA
Sončnice. Foto: EPA

Ukrajina pomembna v določenih oskrbnih verigah

Je pa vloga Ukrajine večja v določenih evropskih oskrbnih verigah. To so denimo olja, predvsem sončnična in repična olja, kjer Ukrajina dosega okoli 80 odstotkov uvoza teh oljnic v EU. Je pa treba dodati, da je Evropa tudi sama precejšnja proizvajalka teh oljnic in je zato njen uvoz relativno manjši, je dodal. Podobno kot pri oljnicah je tudi pri koruzi.

"Ne morem reči, da bi morebitni izpad zelo zamajal evropski trg, bi se pa v teh specifičnih verigah nedvomno zgodili neki premiki," je dejal Kuhar.

Spomnil je sicer na izkušnjo iz obdobja epidemije covida-19, ko je šlo prav tako za krizno stanje in so bile verige, družba in ekonomija pod močnimi pritiski. A prehranske verige so tudi v tem času "ohranile svoj tempo" oz. delovanje. Tudi če bi se zgodili neki večji izbruh, ta del gospodarstva torej razmeroma dobro deluje, je dejal agrarni ekonomist.

Bo pa dogajanje v Ukrajini zagotovo posredno, v povezavi z drugimi sektorji, denimo energetiko, vplivalo na cene hrane. Kot je opozoril Kuhar, sta namreč kmetijstvo in živilstvo panogi, ki sta zelo vpeti v energetske nabavne verige, zato se podražitve v teh poznajo tudi na dogajanju v agroživilskih sistemih.

Rekordne vrednosti pšenice

Zaradi ruskega napada na Ukrajino so se cene pšenice in številnih drugih surovin na svetovnih trgih močno zvišale. Analitiki in trgovci so za francosko tiskovno agencijo AFP dejali, da so cene pšenice v Evropi dosegle rekordno vrednost. Na platformi Euronext je bilo po poročanju AFP-ja za tono pšenice treba odšteti 344 evrov. Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA ruski napad na Ukrajino predstavlja dvojni pritisk na cene pšenice. Obe državi namreč sodita med največji svetovni proizvajalki pšenice in skupaj ustvarita približno četrtino svetovne trgovine.