Ukrajinska črpalna plinska postaja Orlovka, 280 km zahodno od Odese. Foto: EPA
Ukrajinska črpalna plinska postaja Orlovka, 280 km zahodno od Odese. Foto: EPA
Gazpromov delavec
Gazprom naj bi po dogovoru Evropi končno odprl plinsko pipico. Foto: EPA
Preklop na mazut
V Makedoniji so zaradi pomanjkanja plina prisiljeni uporabljati mazut. Foto: EPA
Plin teče

Potem, ko so iz ruskega Gazproma sporočili, da Ukrajina blokira dobavo plina, je ukrajinska premierka obvestila, da so za ustavljeno dobavo krive tehnične težave.
Kot je Julija Timošenko razložila predsedujočemu EU-ju, Mirku Topolanku, naj bi bil tlak plina, ki prihaja iz Rusije, prenizek. Topolanek ji je svetoval, naj vzpostavi stik s strokovnjaki Eurogaza, ki bi utegnili pomagati.

Plin je iz Rusije po plinovodih stekel zjutraj, nato pa so iz Gazproma sporočili, da Ukrajina znova ovira pošiljanje plina Evropi.

Iz Bruslja so sporočili, da po informacijah opazovalcev na terenu po plinovodih iz Rusije čez Ukrajino v Evropo teče malo ali nič plina. Na Evropski komisiji so poudarili, da ne želijo ugibati, zakaj je tako, vendar so razmere zelo resne in jih je treba hitro izboljšati.

Zjutraj pozivi k pospešitvi pretoka plina
Rusko energetsko podjetje Gazprom je namreč zjutraj začelo ponovno pošiljati plin Evropi, hkrati pa so Ukrajino pozivali, naj pretok pospeši. Ukrajina pa je pozvala Rusijo, naj poveča pošiljke plina, da ga bodo lahko dobili vsi evropski odjemalci. Pošiljke plina naj bi obsegale 76,6 milijona kubičnih metrov dnevno, neimenovani vir iz Gazproma pa je pojasnil, da je omenjena količina plina le del potrebnega pretoka. Rusija namreč v zimskih mesecih Evropi običajno pošilja povprečno 350 milijonov kubičnih metrov plina na dan.

Iz ukrajinskega podjetja Naftogaz so sporočili, da je za pretok plina od vzhodne do zahodne ukrajinske meje potrebnih do 36 ur, hkrati pa dodajajo, da je po prekinitvi tranzita čez Ukrajino v plinovodih ostala okrog milijarda kubičnih metrov tega energenta.

Na to so se odzvali v Gazpromu. Predstavnik ruskega podjetja je pojasnil, da ima Ukrajina sicer v pogodbi zapisano, da lahko za tranzit plina preko njenega ozemlja porabi 36 ur, tehnične zmogljivosti pa naj bi ji omogočale, da to stori v 24 urah. Dodal je tudi, da je Gazprom ob ponovni vzpostavitvi dobave plin začel črpati iz skladišč plina ob svoji meji in ne neposredno iz Sibirije, zato da bi skrajšal čas dobave plina prek plinovodov do končnih odjemalcev v Evropi.

V Sloveniji plin v petek
Slovenski minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki se je v ponedeljek v Bruslju udeležil izrednega ministrskega sestanka, je dejal, da bo Slovenija ruski plin v najboljšem primeru dobila v petek. Ministri so obe državi pozvali, naj takoj vzpostavita pošiljke plina, in obsodili pomanjkanje odločenosti za rešitev spornega vprašanja.

Geoplin še brez obvestil iz Rusije
Glavni slovenski dobavitelj zemeljskega plina Geoplin pa je sporočil, da je Slovenija že osmi dan brez dobav ruskega plina, pri čemer Geoplin nima še nobenih najav, kdaj bo dejansko ruski partner nominiral ponovno dobavo. V podjetju z dodatnimi nakupi plina in transportnih zmogljivosti in koordinacijo preostalih virov dobav še naprej uspešno zagotavljajo kupcem nemoteno dobavo plina, hkrati pa svoje uporabnike še vedno pozivajo k racionalni rabi.

Evropa tokrat misli resno
Evropski komisar za energijo Andris Piebalgs je poudaril, da bo, če plina danes ne bo, povedal, kdo je odgovoren, "česar do zdaj ni še nikdar naredil". Po njegovih besedah je Unija do zdaj le pozivala obe strani, naj resnično znova vzpostavita pošiljke zemeljskega plina EU-ju. "Verjamem, da naši partnerji to razumejo in da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da nam zagotovijo oskrbo s plinom," je še dodal. Hkrati pa so ministri na sestanku tudi zatrdili, da mora Unija čim prej najti alternativo ruskemu plinu.

Prizadete številne evropske države
Zaradi spora med omenjenima državama je v Evropi na stotisoče prebivalcev ostalo brez plina, predvsem so bile poleg Slovenije prizadete tudi Romunija, Madžarska, Srbija, Hrvaška, BiH, Makedonija, Bolgarija, Avstriija, Grčija, Turčija in seveda tudi Ukrajina. Prav ta naj bi bila, kot trdi Rusija, odgovorna za nastali položaj, saj naj bi Gazpromu za pretok plina čez njeno ozemlje zaračunala tržno ceno, medtem pa za plin ni bila pripravljena plačati toliko kot preostale evropske države.

M. R.

Plin teče