V prvem polletju se je slovensko gospodarstvo skrčilo za 8,3 odstotka, ugotavlja EBRD. Na drugi strani je brezposelnost narasla le malenkostno, na 4,7 odstotka Foto: BoBo
V prvem polletju se je slovensko gospodarstvo skrčilo za 8,3 odstotka, ugotavlja EBRD. Na drugi strani je brezposelnost narasla le malenkostno, na 4,7 odstotka Foto: BoBo

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je krepko poslabšala majsko napoved za Slovenijo. Za letošnje leto je napoved za dve odstotni točki bolj pesimistična kot maja, za leto 2021 pa EBRD Sloveniji napoveduje delno okrevanje s 3,5-odstotno gospodarsko rastjo, kar je za 1,5-odstotne točke slabša napoved. BDP na prebivalca iz leta 2019 naj bi Slovenija znova dosegla šele v tretjem četrtletju leta 2023.

EBRD je ob pregledu stanja v Sloveniji spomnil, da se je slovensko gospodarstvo ohlajalo že leta 2019. Letos je pristalo v hudi recesiji, zlasti zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa in motenj v svetovnih dobavnih verigah. V prvem četrtletju je bil tako padec BDP-ja na letni ravni 2,5-odstoten, kar je bil, kot je spomnil EBRD, eden najstrmejših padcev v regiji. V drugem četrtletju, ko je koronska kriza že udarila v polnosti, pa je krčenje na letni ravni doseglo skoraj 13 odstotkov.

Pregled najnovejših napovedi BDP za Slovenijo. Vir: Navedene institucije (STA).
Pregled najnovejših napovedi BDP za Slovenijo. Vir: Navedene institucije (STA).

Pri tem je banka poudarila, da je bilo slovensko gospodarstvo nesorazmerno prizadeto zlasti zaradi padca mednarodne trgovine, saj je močno integrirano v svetovne verige vrednosti. Izvoz običajno ustvari 70 odstotkov BDP-ja, v prvem letošnjem polletju pa je upadel za 12 odstotkov. Druga pomembna panoga je turizem, ki običajno ustvari okoli sedem odstotkov BDP-ja. Turistični prihodi so se, kot je navedel EBRD, v prvi polovici leta zmanjšali za okoli 80 odstotkov.

Tako se je v prvem polletju slovensko gospodarstvo skrčilo za 8,3 odstotka, ugotavlja EBRD. Na drugi strani pa je brezposelnost porasla le malenkostno, na 4,7 odstotka, kar je zlasti posledica vladnih ukrepov za ohranjanje delovnih mest. Javnofinančni primanjkljaj naj bi dosegel 9,3 odstotka BDP-ja, potem ko je država v podporo gospodarstvu sprejela paket ukrepov, vreden okoli 13 odstotkov BDP-ja.

Zaradi okrevanja v drugi polovici leta naj bi bilo krčenje BDP-ja v celem letošnjem letu 7,5-odstotno, v letu 2021 pa naj bi sledila 3,5-odstotna rast. Pri tem pa EBRD opozarja na številna negativna tveganja, povezana s to oceno. "Kot majhno, odprto gospodarstvo je Slovenija močno izpostavljena gospodarskemu dogajanju v njenih ključnih trgovinskih partnericah, zlasti velikih gospodarstvih območja z evrom," je navedla banka.

Napoved za regijo

EBRD je posodobil tudi svojo napoved za regijo. BDP v državah regije, ki jo pokriva, se bo tako letos skrčil za 3,9 odstotka, leta 2021 pa naj bi sledila 3,6-odstotna gospodarska rast. V majski napovedi je banka pričakovala 3,5-odstotno krčenje letos in 4,8-odstotno okrevanje v prihodnjem letu. BDP na prebivalca naj bi se na raven iz leta 2019 v regiji povrnil v tretjem četrtletju 2022.

"BDP v regijah EBRD se je v drugem četrtletju leta 2020 močno skrčil, za okoli 8,2 odstotka v medletni primerjavi. V številnih gospodarstvih je bilo krčenje večje od padcev, ki smo jim bili priča v svetovni finančni krizi," je napoved komentirala glavna ekonomistka EBRD-ja Beata Javorcik. "Hitrost okrevanja bo predvidoma podobna kot v letih po omenjeni krizi, pri čemer lahko predpandemične ravni BDP-ja znova pričakujemo proti koncu leta 2021." Banka vlaga v gospodarstva v razvoju v srednji in vzhodni Evropi, v srednji Aziji, na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki.

Ustavitev gospodarstva bolj prizadela manj razvite države

Skupaj z münchenskim inštitutom za gospodarske raziskave Ifo je EBRD opravil tudi raziskavo o tem, kako je koronska kriza vplivala na posamezna gospodarstva. Ugotovila je, da je v državah v razvoju v letošnjem prvem polletju vrata že zaprlo več podjetij, brez dela pa ostalo več ljudi kot po svetovni finančni krizi 2008/2009. Breme krize pri tem nesorazmerno pade na ramena tistih z nižjo izobrazbo in prihodkom.

Raziskavo so avgusta opravili na vzorcu 40.000 prebivalcev. Primerjali so države (Belorusijo, Egipt, Grčijo, Madžarsko, Poljsko, Srbijo, Turčijo in Ukrajino) z učinki krize na šest razvitih evropskih gospodarstev (Francijo, Nemčijo, Italijo, Nizozemsko, Španijo in Švedsko). "Gospodarski učinki krize s covidom-19 so bili občutno bolj akutni v državah EBRD-ja kot v razviti Evropi," so povzeli v izsledkih študije.

Tako je na primer v regiji EBRD 73 odstotkov vključenih v raziskavo ocenilo, da jih je koronska kriza osebno prizadela. V razviti Evropi je bilo takih 41 odstotkov. V regiji EBRD je brez dela ostalo 15 odstotkov vprašanih, kar je enkrat več kot v razviti Evropi, je le nekaj ugotovitev raziskave.