Kakšen bo dominoučinek povišanja minimalne plače? Foto: Pixabay

Direktorica pravne službe Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Katarina Prebil je na posvetu Dominoučinek zakona o minimalni plači opozorila, da so se predstavniki gospodarstva dolžni odzvati na poseg politike v sistem minimalne plače. Kot je opozorila, bi se minimalna plača morala usklajevati s predhodnim posvetovanjem socialnih partnerjev, nespoštovanje socialnega dialoga pa vodi v centralno oblastno vodenje in nadzor gospodarstva.

"Oblastno delovanje brez strokovnih podlag, brez analitičnega razmisleka vodi v nenadzorovano spreminjanje poslovnega okolja, ki ima lahko nepopravljive posledice in povzroči škodo, kratkoročno in dolgoročno," je izpostavila.

Tisti, ki pravijo, da so delavcem zagotovili višje plače, so neiskreni. Niso povedali, da bo novela zakona najbolj udarila po ranljivih posameznikih, podjetjih in panogah, pa tudi po malo manj ranljivih.

Sonja Šmuc o tem, da dvig minimalne plače škodi najšibkejšim

Šmuc: Dvig bo najbolj prizadel najranljivejše

Lansko sprejetje novele zakona o minimalni plači je bilo nepremišljeno in bo najbolj prizadelo ranljive posameznike, ki bodo težje našli delo, podjetja in panoge. Posledice pa bodo občutili tudi drugi, saj se bodo podražili živila, vrtci, domovi za ostarele, je na posvetu v Ljubljani izpostavila generalna direktorica GZS-ja Sonja Šmuc.

Poseg politike v minimalno plačo naj bi bil po mnenju Šmučeve povsem nepotreben, saj je trg dela "več kot deloval". Lani je Slovenija imela rekordno zaposlenost, masa plač pa se je povečala za 24 odstotkov, tako da so bili proračun ter pokojninska in zdravstvena blagajna na rekordni ravni, je spomnila.

V GZS-ju se zato ne morejo sprijazniti z grobim posegom v sistem minimalne plače. "Tisti, ki pravijo, da so delavcem zagotovili višje plače, so neiskreni. Niso povedali, da bo novela zakona najbolj udarila po ranljivih posameznikih, podjetjih in panogah, pa tudi po malo manj ranljivih," je bila ostra Šmučeva.

Slovenija je na prvem mestu v EU-ju po deležu minimalne plače v povprečni plači, so na posvetu GZS-ja opozorili strokovnjaki. Foto: BoBo

Višja minimalna plača, avtomatizacija in beg delovnih mest

Raziskave namreč kažejo, da so službe že zdaj težje dosegljive prav posameznikom z manj znanja in izkušnjami in teh po Sloveniji ni malo, je navedla. Zaradi višje minimalne plače naj bi podjetja, ki jih ukrep ne bo dotolkel, produktivnost krepila tudi z avtomatizacijo delovnih procesov, zaradi česar bo manj potreb po zaposlovanju ljudi, ki zdaj delajo na manj zahtevnih delovnih mestih.

Poleg tega bodo stroški v podjetjih zaradi sprememb zelo narasli. "Po naših izračunih se bo morala masa za plače povečati za petkrat več kot ob letošnji uskladitvi minimalne plače," je pojasnila. GZS zato pričakuje rast vhodnih stroškov, "to pa bo pognalo konkurenčnost slovenskih podjetij navzdol, zlasti izvozno usmerjenih". "Posledično bodo zrasle tudi cene za vse državljane – od osnovnih živil, vrtcev do domov za starejše," je nanizala.

Šmučeva je napovedala še, da nas bo doletela "uravnilovka zgodovinskih razsežnosti". Boji se, da bo minimalno plačo prejemala polovica zaposlenih v državi.

Slovenija se mora opredeliti, da noče graditi svojega konkurenčnega modela na račun nizkih plač delavcev, da to ni tista vizija prihodnosti, ki si jo želimo. Stvar vodstev podjetij pa je, da izboljšajo produktivnost in najdejo nove trge.

Andreja Poje o viziji

V Sloveniji relativno največja minimalna plača v EU-ju

Glavni ekonomist GZS-ja Bojan Ivanc je poudaril, da se je bruto minimalna plača v Sloveniji v zadnjih 10 letih nominalno povečala za 297 evrov, relativno pa za 51 odstotkov. Med 21 državami EU-ja z minimalno plačo se je Slovenija po nominalnem zvišanju uvrstila na peto mesto, po relativnem zvišanju pa na 10. mesto.

Medtem se je razmerje med povprečno in minimalno plačo v Sloveniji po Ivančevih besedah od leta 2009, ko je bilo pri 44,2 odstotka, do lani zvišalo na 54,1 odstotka, s tem odstotkom pa se je Slovenija med 21 državami EU-ja uvrstila na prvo mesto. S 1. januarjem se bo to razmerje še povečalo, in sicer za odstotno točko, na 55 odstotkov, je napovedal.

Mrak: Kriza je neizogibna, toda evro je danes robustnejši

Milan Vodopivec s Fakultete za management Univerze na Primorskem pa je predstavil rezultate raziskave o dolgoročnih učinkih zvišanja minimalne plače na zaposlenost in poslovanje podjetij v Sloveniji v preteklosti. Kot je poudaril, je zvišanje minimalne plače marca 2010 prispevalo k zmanjšanju zaposlenosti in k večji brezposelnosti.

Ob tem je poudaril, da so še posebej zgovorni rezultati, da zvišanje minimalne plače ni prineslo večjega deleža v skupnem fondu plač za skupino delavcev s to plačo, temveč se je ta celo poslabšal. "Manevrski prostor za zvišanje minimalne plače je torej omejen, torej je omejena tudi vloga minimalnih plač kot ukrepa za zmanjševanje revščine," je dejal. Ob tem je po njegovih besedah smiselna uvedba dodatka za nizko plačane delavce, ki bi ga financirala država.

Direktorica GZS-ja Sonja Šmuc je opozorila, da je lani politika z dvigom minimalne plače pozabila na socialni dialog. S sprejetjem nepremišljenega zakona, ki ni bil usklajen in ki ni skladen ne s pravno ne s socialno in ne z ekonomsko logiko ter ga ni pospremil noben izračun učinkov po panogah ali regijah, je vse izpostavila resnim tveganjem. Foto: BoBo

Tudi Anže Burger s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki je navajal tuje študije, je potrdil, da previsoke minimalne plače povečajo brezposelnost. Na dolgi rok se upočasni rast plač za zaposlene, zmanjša rast zaposlovanja, skrči obseg usposabljanj na delovnih mestih, poveča kriminal med najstniki in mladimi, je naštel.

Janez Malačič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je ocenil, da Slovenija s svojo politiko minimalne plače izstopa in da to na plačnem področju vodi do uravnilovke, hkrati pa do neke mere zmanjšuje dohodkovno neenakost. Visoka minimalna plača je po njegovih besedah rezultat socialnih in političnih dejavnikov, ekonomski pa so zanemarjeni.
Dolgoročno bo vpliv takšne politike neugoden, saj vodi k neracionalni rabi dela in drugih virov v gospodarstvu, s tem pa do počasnejše rasti, je napovedal.

Dvig cen surovin in storitev

Samostojna svetovalka pravne službe na GZS-ju Cvetka Furlan je predstavila izsledke ankete med podjetji, iz katere je razvidno, da bodo posledice uveljavitve novele zakona o minimalni plači zvišanje števila zaposlenih z minimalno plačo z doplačilom (s 14 odstotkov v lanskem letu na 51 odstotkov v prihodnjem letu), pritisk po zvišanju plač zaradi uravnilovke na drugih delovnih mestih, kjer doplačilo ni potrebno, in porušitev nagrajevalnih sistemov.

Zaradi porasta minimalne plače bo posledično sledil dvig cen vhodnih surovin in storitev pri dobaviteljih, kar bo imelo za posledico zvišanje drugih stroškov poslovanja, je nadaljevala.

Med mogočimi ukrepi v podjetjih je navedla pospešeno avtomatizacijo delovnih mest, kjer je to izvedljivo, optimizacijo drugih stroškov poslovanja, spremembo sistemov nagrajevanja, pospešeno selitev delovnih mest iz Slovenije in znižanje števila delavcev.

Andreja Poje (ZSSS) je v povezavi z opozorili delodajalcev in ekonomistov, da bodo višje minimalne plače povzročile izgubo delovnih mest, dejala, da te izjave temeljijo na analizah iz preteklosti in da danes realnih podatkov, ki bi nakazovali tak razplet, ni. Foto: BoBo

Poje: Ne bomo privolili v spremembe zakona

Sindikati pod nobenim pogojem ne bodo privolili v spreminjanje lani sprejete novele zakona o minimalni plači ali odlaganje njene uveljavitve v prihodnost, je ob robu posveta GZS-ja poudarila izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje. Opozorila delodajalcev o usodnih posledicah je označila za preveč drastična.

V povezavi z opozorili delodajalcev in ekonomistov, da bodo višje minimalne plače povzročile izgubo delovnih mest, je dejala, da te izjave temeljijo na analizah iz preteklosti in da danes realnih podatkov, ki bi nakazovali tak razplet, ni. "Menimo, da tako drastičnih učinkov ne bo, da so še rezerve. Vedno pa se najdejo podjetja, ki niso zmožna plačevanja minimalnih standardov," je dejala.

Sama sicer težavo vidi drugje, in sicer v tem, da ima Slovenija plačni model, ki izhaja še iz socialističnega sistema. "Že pred dvema letoma smo delodajalce pozivali, da se pristopi k prenovi plačnega modela. Če bi ga danes imeli, potem teh težav ne bi bilo. A niso pokazali volje za to. Letos smo jim ponudili splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, v kateri bi lahko prenovili plačni sistem in olajšali prehod, pa nekega interesa z njihove strani znova ni," je bila kritična.

"Slovenija se mora opredeliti, da noče graditi svojega konkurenčnega modela na račun nizkih plač delavcev, da to ni tista vizija prihodnosti, ki si jo želimo. Stvar vodstev podjetij pa je, da izboljšajo produktivnost in najdejo nove trge," je pozvala.

Novela zakona je minimalno plačo z okoli 638 evrov neto letos zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Foto: BoBo

Ministrstvo bo delodajalcem ponudilo pomoč

Potem ko so gospodarstveniki opozorili na razsežne negativne učinke spremenjenega zakona o minimalni plači, jih je državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Tilen Božič povabil na sestanek, na katerem bi skupaj poiskali rešitve. V zakon na ministrstvu za zdaj ne nameravajo posegati.

Božič je ob robu posveta izpostavil, da se podatki delodajalcev o posledicah lani sprejete novele zakona o minimalni plači razlikujejo od izračunov, ki jih imajo na ministrstvu. Prav zato je predstavnike delodajalcev povabil, naj se v čim krajšem času oglasijo na ministrstvu, kjer bodo skupaj pogledali, kateri ukrepi bi bili primerni za omilitev morebitnih negativnih učinkov. Opozorila strokovnjakov resno in intenzivno spremljajo, je poudaril.

Dvig s 638 na 667 evrov

Novela zakona je minimalno plačo z okoli 638 evrov neto letos zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Poleg tega ureja časovnico izločitve dodatkov iz minimalne plače – dodatki bodo iz minimalne plače izločeni s 1. januarjem 2020 – in formulo za njen izračun, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.

Ne višja minimalna, raje višja povprečna plača?