V Sloveniji delodajalci že vrsto let za zaposlovanje uporabljajo zaposlitvene agencije, s čimer skušajo znižati stroške dela. Tudi v skupini Žito najemajo delavce prek več agencij. Nazadnje so se za sodelovanje dogovorili z agencijo, ki je Žitu ponudila - kot so zapisali - cenovno sprejemljiv predlog. Po njem naj bi agencijski delavci - Slovenci - za mesec dni dela v mariborski proizvodni enoti Žita prejeli le 327 evrov in 20 centov bruto.

Pogodba 'vzemi ali pusti'
Sindikati takšno pogodbo o delu ocenjujejo kot začetek hudo nevarne prakse in kot načrtno ustvarjanje novodobnih sužnjev. O kršitvi delovnopravne zakonodaje so že obvestili inšpektorat. "Povprašal sem, ali mislijo resno s to pogodbo, in dobil odgovor, da so to dali ljudem na voljo v smislu 'vzemi ali pusti'," pojasnjuje mariborski sekretar Zveze svobodnih sindikatov Gregor Cerar.

Žito: V pogodbe nimamo vpogleda
Pogodba je delno napisana v slovaškem jeziku, nekateri členi so dopisani kar ročno. V Žitu pred kamero niso želeli. V sporočilu za javnost so zapisali, "da so pogodbe med agencijo in najetimi delavci izključno stvar bilateralnega in zaupnega odnosa, zato v te pogodbe nimajo vpogleda".

"Vsak bi se moral obrniti na sindikat ali inšpektorat"
Za vse - tudi najete oziroma agencijske - delavce v Sloveniji velja slovenska zakonodaja, opozarjajo sindikati. Minimalna plača v Sloveniji znaša 763 evrov bruto mesečno in nihče - niti zaposleni v agencijah - ne sme imeti nižje plače. Med najspornejšimi členi v pogodbi je tudi tisti, po katerem naj bi delavci opravili do 250 nadur mesečno. Slovenska zakonodaja dopušča le 170 nadur letno oziroma 230 na leto s soglasjem.

Zato Cerar meni, da so takšne pogodbe nične, tudi če so jih delavci podpisali. "Vsak bi se moral obrniti na sindikat ali inšpektorat," dodaja.

Da v Žitu ni vse, kot bi moralo biti, dokazuje tudi podatek, da je mariborsko enoto podjetja delovni inšpektorat pred dvema letoma oglobil s skupno 6.000 evri, ker so nekateri delavci delali več kot 16 ur na dan.