Energetski cenovni cunami najbolj čutijo energetsko intenzivna podjetja, med drugim prevozniška podjetja, ki sicer poslujejo dobro, a so zaradi dražjih naftnih derivatov in energije prisiljena v dvig prevoznin. Vlada njihovemu predlogu o zamrznitvi cen energentov ni prisluhnila, kar bo imelo neizogibne posledice, opozarjajo poznavalci razmer.

Prevozniki so pričakovali, da bo vlada po vzoru sosednje Hrvaške zamrznila cene energentov, a se to ni zgodilo. Tako so bili prisiljeni v večjem delu zvišati prevoznine, kar se bo v prihodnjih mesecih odrazilo v višjih cenah končnih izdelkov.

"Tako kot se bodo dražila goriva, tako bomo morali mi usklajevati cene in dvigovati cene svojih storitev. To se bo preneslo na končnega potrošnika in rezultat bo zelo jasen: višje cene končnih produktov," opozarja Peter Pišek z Obrtno-podjetniške zbornice.

Robert Sever z Gospodarske zbornice Slovenije dodaja: "Razumem, da je na svetovnih trgih tako visoka cena, ampak nič takega se ni zgodilo, da bi se tako močno povišale cene tudi drugih energentov. Opozarjali smo, da bi država lahko z nekim ukrepom preprečila to velikansko povišanje."

Tudi ekonomist Bogomir Kovač meni, da bi vlada cene energentov lahko zamrznila z odlokom, a kot kaže, finančno in gospodarsko ministrstvo nista pripravljena na cenovne posege. "To bo zagotovo pripeljalo do vsaj srednjeročnega pritiska na cene in inflacijo. Glede tega pravzaprav ne more biti dvoma."

Zdaj se kaže, da je bila deregulacija cen energentov napačna poteza, in kot še dodaja Kovač, neprimerna za oligopolni naftni trg. Podražitve končnih izdelkov naj bi sledile v začetku prihodnjega leta, vprašanje je le, kateri trgovec se bo prvi odločil za ta korak, nato mu bodo sledili vsi.