40-letni Jure Pirc je predsednik Bitcoin društva Slovenije, ki ima 455 članov, v Facebookovi skupini pa 14200. Prvi bitcoin (v resnici je šlo le za stotinko bitcoina) je dobil kot nagrado za uspešno rešeno sestavljanko. Foto: MMC RTV SLO
40-letni Jure Pirc je predsednik Bitcoin društva Slovenije, ki ima 455 članov, v Facebookovi skupini pa 14200. Prvi bitcoin (v resnici je šlo le za stotinko bitcoina) je dobil kot nagrado za uspešno rešeno sestavljanko. Foto: MMC RTV SLO

Bitcoin je star 11 let, še vedno ga mnoge avtoritete ne priznavajo in zatrjujejo, da bo njegova vrednost sčasoma padla na nič, priznavajo pa, da ima velik potencial tehnologija veriženja blokov (blockchain). Investicijska javnost, vključno z bankami na Wall Streetu je medtem (tudi zaradi vseh bilijonov, ki jih centralne banke neutrudno vlivajo v finančni sistem) bitcoin sprejela kot varno pribežališče. Takšne mrzlice, kot je vladala ob koncu leta 2017, seveda ni opaziti (in bolje je tako), cena bitcoina (in preostalih kriptovalut) je praviloma vsaj pol nižja kot takrat. O tem, kako je kriza, ki jo je povzročil novi koronavirus, vplivala na kriptotržišče, kaj je prinesla razpolovitev bitcoina (halving), koliko ljudi v Sloveniji rudari bitcoin in kaj prinaša četrti kriptocikel, smo se pogovarjali s predsednikom Bitcoin društva Slovenije Juretom Pircem.

V drugi polovici leta 2017 je bitcoin (in z njim vsi kriptokovanci) doživel silovito rast, bitcoin se je skoraj dotaknil vrednosti 20 tisoč dolarjev, sledila pa je huda streznitev in padec bitcoina za 80 odstotkov. Trenutno se z njim trguje tik pod 10 tisoč dolarji. Foto: Reuters
V drugi polovici leta 2017 je bitcoin (in z njim vsi kriptokovanci) doživel silovito rast, bitcoin se je skoraj dotaknil vrednosti 20 tisoč dolarjev, sledila pa je huda streznitev in padec bitcoina za 80 odstotkov. Trenutno se z njim trguje tik pod 10 tisoč dolarji. Foto: Reuters

Kako je epidemija vplivala na kriptovalute in projekte, ki temeljijo na verigi podatkovnih blokov?
S cenovnega vidika koronakriza na kriptovalute ni imela vpliva, je pa imela vpliv na pospeševanje digitalizacije plačil in podobnih storitev. Storitve javne uprave so se še dodatno digitalizirale, šolstvo je bilo popolnoma odvisno od digitalne tehnologije, povečalo se je število spletnih plačil s karticami in kriptovalutami ... Pokazalo se je, da so v primerih, kot je covid-19, ko smo bili prisiljeni digitalizirati določen del življenja, tudi kriptosvet oziroma sodobne tehnologije veriženja blokov odigrale svojo vlogo. Imamo sicer velik trg, veliko kovancev. Nekatera podjetja še uspešneje gradijo svoje storitve, saj so bila varčna z zbranim kapitalom in nimajo težav z obratovanjem, marsikateri projekt pa je šel med epidemijo pod vodo. Pred kratkim sem zasledil primer švicarskega "kriptovalleya", kriptodoline, ki je bila v nekem obdobju konkurenca slovenskim blockchain zagonskim podjetjem. Imajo zelo velike finančne težave, ki so se ob epidemiji le še okrepili. Skratka, pri zagonskih podjetjih, o katerih smo poslušali zadnja tri ali štiri leta, je zgodba različna, nekateri so propadli, nekateri pa posel peljejo naprej in dostavljajo svoje proizvode.

Zgodilo se je, kar smo predvidevali, da bo namreč od 20 do 30 odstotkov računske moči čez noč usahnilo. En podatkovni center, kjer se rudarijo bitcoini, je s tem enostavno ugasnil opremo, ker ni bilo več ekonomske logike. Kaj točno namerava takšen rudarski center narediti s svojo opremo, ali bo morda rudaril kaj drugega, to so vse ugibanja.

Jure Pirc

Se je v Sloveniji kakšen projekt v tej krizi zelo izkazal?
Nerad opevam specifične projekte, saj potem kot predstavnik društva dobivam tudi očitke. A vseeno ‒ rekel bi, da gre dobro gocrypto plačilom, širijo se na mednarodni trg, imajo več kot 1300 lokacij. Sam sodelujem s kriptomenjalnico tokens.net, kjer razvijajo nove storitve in lahko iz prve roke povem, da koronavirus ni vplival na vsakodnevne operacije in razvoj. Vsi so se prilagodili in delajo na daljavo, komunikacija poteka prek orodij za spletne videokonference.

Maja je bitcoin dočakal pomemben tehnični dogodek, halving oziroma razpolovitev. Rudarji so za nagrado za vsak novoustvarjeni blok plačani pol manj, le še 6,25 bitcoina. Kaj je še prinesel halving?
Veliko ugibanj je bilo, kaj bo halving prinesel z vidika, koliko računske moči bo odpadlo, kakšna bo težavnost rudarjenja, kakšna bo cena bitcoina ... Da večjega vpliva vsaj kratkoročno ne bo, je bilo jasno, saj so halvingi programirani od prvega dne obstoja bitcoina. Halving je pomemben predvsem zaradi dejavnikov, vezanih na rudarstvo. Rudarska moč je, kakršna je, znano je, koliko električne energije je potrebno, da narudariš en rudarski blok, ob predpostavki, da si zmagovalni rudar, ki je našel ta blok. Prej je bila vrednost narudarjenega bloka 12,5 krat trenutna cena bitcoina minus strošek rudarske opreme, elektrike in vzdrževanja, potem pa lahko hitro izračunaš, ali je rudarjenje dobičkonosno ali ne.

Ko je bil torej prirudarjen prvi blok, pri katerem je bila nagrada le še 6,25 bitcoina, je šlo z matematičnega ekonomskega vidika vse na pol. Če si bil prej kot rudar na pozitivni ničli, si bil pod novimi pogoji ‒ stroški so ostali isti ali celo malenkost višji, nagrada pa pol manjša ‒ po halvingu v minusu. Zgodilo se je, kar smo predvidevali, da bo namreč od 20 do 30 odstotkov računske moči čez noč usahnilo. En podatkovni center, kjer se rudarijo bitcoini, je s tem preprosto ugasnil opremo, ker ni bilo več ekonomske logike. Kaj točno namerava takšen rudarski center narediti s svojo opremo, ali bo morda rudaril kaj drugega, to so vse ugibanja. Zgodba gre naprej, 70 odstotkov rudarjev, ki so še ostali, mora reševati in iskati nove rudarske bloke po trenutni težavnosti. Po določenem obdobju in določenem številu rudarskih blokov se ta težavnost spet prilagodi in potem tudi oni lažje delajo naprej.

Lahko ocenite, koliko rudarjev je v Sloveniji?
Niti približno ne. Če bi imeli rudarski bazen v Sloveniji in bi se točno vedelo, kdo so rudarji, kje so, kakšno opremo imajo, kakšen je strošek energetike, potem bi lahko prišel do neke ocene, dejansko pa je tako, da ima realno neki gospod Novak doma stroj, ki mu pokuri 1200 evrov elektrike, usmeril jo je pa na neki rudarski bazen na Švedskem ali Kitajskem in se tako njegova računska moč združuje skupaj z drugimi. Z vidika računalniškega omrežja se ve, da je ta in ta rudarski bazen našel določen blok, nagrade so se razdelile, od kod rudarji prihajajo in s kom se povezujejo, pa je skoraj nemogoče izvedeti.

Poznate vsaj vi osebno kakšnega rudarja?
Za rudarjenje z bitcoini ne poznam niti enega, ki bi na slovenskih tleh rudaril s primerno računalniško opremo. Sodeč po objavah na forumih, je nekaj malega rudarjev še ostalo na grafičnih karticah, ki rudarijo alternativne valute, koliko so dobičkonosni, je pa drugo vprašanje. Če ima nekdo korist, se bo pohvalil, kdor dela minus, bo pa tiho, ker mu je nerodno.

Centralne banke tiskajo denar, kot še nikoli v zgodovini, kar bi moralo sčasoma prinesti inflacijo in razvrednotenje denarja, medtem ko je končna ponudba bitcoinov omejena. Foto: Reuters
Centralne banke tiskajo denar, kot še nikoli v zgodovini, kar bi moralo sčasoma prinesti inflacijo in razvrednotenje denarja, medtem ko je končna ponudba bitcoinov omejena. Foto: Reuters

Slovenija je ena redkih držav, kjer trgovanje z bitcoini ni obdavčeno, vsaj do tedaj, ko to počneš ljubiteljsko in ne kot dejavnost. Veliko vprašanj je bilo, kje je meja ...
Po zadnjih smernicah Ministrstva za finance se mi zdi, da se je govorilo o približno 1000 akcijah na leto. Če to razporedimo na mesece, je to kašnih 80 na mesec. Do te meje se še ukvarjaš ljubiteljsko. Če kupiš in prodaš bitcoin, si ga vmes nakažeš v kriptodenarnico, pa nazaj na menjalnico, imamo lahko štiri ali pet akcij. Tudi če to počneš večkrat mesečno, nimaš dejavnosti. Sistem obdavčenja je dobro zastavljen. Če je nekdo na račun volatilnosti bitcoina zaslužil, ga denimo kupil in po dveh letih prodal z dobičkom, ima več denarja, večjo kupno moč, posledično tudi več zapravlja. Denar kroži, gospodarstvo je na boljšem, prav tako davčna blagajna.

Toda isto bodo rekli tisti, ki so z zaslužkom prodali Krkine ali Applove delnice, a morajo plačati davek na dobiček. Kako primerjati naložbe na kriptotrgu in na delniškem trgu?
Na delniških trgih se zdijo cene ekstremno prenapihnjene. Če bi vrednost delnice res odražala uspešnost in dobičkonosnost podjetja, če bi bila neka logična preslikava in bi delnica naraščala zaradi boljšega poslovanja podjetja, potem ‒ ne rečem, ampak ‒ so primeri, da podjetje že deset let stagnira, delnica pa raste le na podlagi zaupanja, da se bo poslovanje v prihodnje izboljšalo. Bitcoin ima na drugi strani kot neka surovina omejeno zalogo, ob novih in novih uporabnikih je logično, da cena narašča. Pri delniških trgih pa ne vidim logike, zakaj raste. Na primer Uber. Z ogromnim minusom dela leta in leta in ne vem, zakaj cena ne strmoglavi na dno. Vprašajmo se, kako ima lahko podjetje, ki ne ustvarja dobička, tako visoko vrednost delnice?

Balon pri bitcoinu? Saj je vse balon, celotna ekonomija!

Zaradi več sto milijard (zneski so šli vsaj pri Fedu že v bilijone) vrednih reševalnih svežnjev centralnih bank in vlad bo papirnati denar vse bolj izgubljal vrednost. Kako vidite ta proces v primerjavi z bitcoinom, kjer je končna zaloga omejena na 21 milijonov in jih ne bo mogoče tiskati podobno kotvalute fiat.

Centralne banke kot nore tiskajo denar, Fed je v tej krizi povedal, kako ga ustvarja: tako, da znesek natipka na računalnik, potem pa te številke prerazporedijo na banke v obliki posojil. Zdaj torej vemo, da se denar ustvarja iz nič. Bitcoini se ustvarjajo iz naslova računalniškega omrežja in električne energije. Elektrika se spreminja v varnost računalniškega omrežja. Na drugi strani imamo obstoječi monetarni sistem, ko nekdo pritisne tipko na tipkovnici in se na centralni poslovni bazi ustvari nova milijarda, ki jo delijo okrog. V resnici je vse skupaj nov dolg, nekdo mora to plačati in to bova midva in najini otroci ter še njihovi otroci.

Pri skladu tveganega kapitala Andreessen Horowitz iz Silicijeve doline so zapisali, da je na obzorju četrti kriptocikel. "Čeprav so ti cikli videti kaotično, na dolgi rok generirajo nove ideje, kode, projekte in zagonska podjetja, s tem pa predstavljajo temeljno gibalo tehnoloških inovacij. Cikel 2017 je tako sprožil številne vznemirljive projekte na področjih plačil, financ, iger, infrastruktur in spletnih aplikacij. Mnogi od teh projektov bodo v praksi zaživeli v bližnji prihodnosti, kar bi lahko prineslo četrti kriptocikel." Kako vi vidite kriptoprihodnost?
Pri bitcoinu je slika precej jasna: videli smo nov halving, nekateri rudarji so odpadli, omrežje deluje naprej, razvija se insfrastruktura, ki bo omogočala cenejše transakcije in mikroplačila. Na drugi strani imajo alternativne valute stvari urejene, seveda v svojih ideoloških pogledih, Jaz ne pravim, da je kakšna od valut boljša ali slabša v primerjavi z bitcoinom, ampak da so vse različne in imajo svoj namen. V investicijskih krogih velja nepisano pravilo, da če nekega kovanca nimaš v svoji lasti, je kovanec zanič. Po drugi strani so lahko ti kovanci primernejši za določene funkcije, ki jih je bitcoin zlahka opravljal pred nekaj leti, danes pa ne. Sam si ne predstavljam plačati kave z bitcoinom, pred štirimi leti pa sem to naredil z veseljem, čeprav se danes zavedam, da sem plačal kavo, ki je danes vredna 250 evrov.

Če nekaj dobiš hitro in preprosto, je to težko ceniti. Zagonska podjetja, ki so komaj nabrala dva milijona evrov, še danes delujejo in so dostavila svojo obljubo ter jo razvijajo naprej, nekdo pa je dobil 20 milijonov za neko idejo, za katero je šel en milijon, preostalih 19 pa za luksuz ali celo kar za krajo.

Jure Pirc

Pri zadnjem ciklu bi lahko rekel, da je šlo za ICO-mrzlico, kjer se je prvič v zgodovini pojavila platforma oz. način, kako lahko z dobro poslovno idejo in pravo ekipo zbereš poljubno količino zagonskega kapitala za realizacijo svoje ideje. Na drugi strani se je zgodilo isto, kar se je v zgodovini že z mnogimi zagonskimi podjetji: vedelo se je takoj na začetku, da jih nekaj odstotkov ne bo preživelo in ne bodo dostavili obljubljenega. Imeli so napačno strategijo, v večini primerov so propadli zaradi neracionalnega zapravljanja denarja. Če nekaj dobiš hitro in preprosto, je to težko ceniti. Zagonska podjetja, ki so komaj nabrala dva milijona evrov, še danes delujejo in so dostavili svojo obljubo ter jo razvijajo naprej, nekdo pa je dobil 20 milijonov za neko idejo, za katero je šel en milijon, preostalih 19 pa za luksuz ali celo kar za krajo.

In za Lamborghinije ...
Ni skrivnost, nekaj sem si jih kupil. Rumenih, po 20 evrov jih dobiš v otroški trgovini (smeh). Če se vrnemo: pri družbi Andreessen Horowitz imajo prav, rekel bi, da se bo naslednji val kazal v obliki, ko bodo centralne ali poslovne banke začele zares implementirati digitalna plačila. Kitajci že imajo digitalno valuto, ki temelji na verigi podatkovnih blokov, Francija tudi na polno eksperimentira, tudi EU se spogleduje z različnimi tehnologijami in pogledi, kaj bi bilo dobro za plačila in za javne uprave.

12. maja je bitcoin doživel t. i. halving oziroma razpolovitev. Rudarji so za prirudarjeni blok nagrajeni le še s 6,25 bitcoina. Kot pravi Jure Pirc, je veliko vprašanje, ali je v Sloveniji sploh še kdo, ki se mu ob vseh stroških (predvsem elektrike) obrestuje rudariti bitcoine. Foto: Bitcoin društvo Slovenije
12. maja je bitcoin doživel t. i. halving oziroma razpolovitev. Rudarji so za prirudarjeni blok nagrajeni le še s 6,25 bitcoina. Kot pravi Jure Pirc, je veliko vprašanje, ali je v Sloveniji sploh še kdo, ki se mu ob vseh stroških (predvsem elektrike) obrestuje rudariti bitcoine. Foto: Bitcoin društvo Slovenije

Kaj pa ICO-mrzlica (initial coin offering - javna ponudba kriptokovancev)?
Mislim, da je končana. V tej obliki jih ne vidim več. Mislim, da bodo vse vrste zbiranj kapitala preselili na regulirane točke, kot so kriptomenjalnice, kjer se bodo morali vlagatelji poistovetiti. Saj je bilo prej tudi tako, a niso vsi tega počeli. In potem bo neka centralna regulirana organizacija izpeljala tvoj crowdfunding in presodila, da je projekt primeren za Initial Exchange Offering (IEO). Iz ICO bomo šli na IEO.

Kako bi to prevedli?
Zanimivo vprašanje. Določene izraze se trudimo prevesti, pa vse bolj menim, da jih ne smemo, ker se izgubi pomen oziroma je interpretacija prevoda lahko drugačna, ampak tako je bilo vedno v svetu tehnologije.

Leta 2017 je decembra bitcoin skoraj dosegel 20 tisoč dolarjev, nato pa ‒ tako kot vse kriptovalute ‒ strmoglavil. Padel je za 80 odstotkov. Bomo tudi v prihodnje videli tako ekstremna nihanja?
Nič ni nemogoče. Lahko pride 1000 novih ljudi, ki bodo kupili bitcoin in bo šla cena gor, lahko pa nekateri večji igralci tudi izstopijo in zrušijo cene. Veliko je tudi odvisno od rudarjev, računske moči ... Tudi rudarji so prisiljeni prodajati bitcoine, ki jih narudarijo, da financirajo stroške elektrike, nekateri imajo opremo na posojilo ali lizing. Najprej je treba opremo in elektriko poplačati, potem šele lahko govoriš, da imaš dobiček.