Elektrarno bodo zaustavili z nedelje na ponedeljek, 1. aprila, ob tem lahko zaradi izpusta pare nastaja hrup. Osrednja stvar bo menjava goriva za naslednji 18-mesečni cikel. V tokratnem remontu bodo zamenjali 53 gorivnih elementov, kar je tri manj, kot jih sicer. Zaradi lanske zaustavitve zaradi puščanja cevovoda ob jedrski posodi so namreč porabili manj goriva.

Januarja lani je bilo izdano okoljevarstveno soglasje za podaljšanje obratovanja s 40 na 60 let, do leta 2043. "V letošnjem remontu bo poudarek tudi na t. i. staranju elektrarne, bolj se bomo osredotočali na to, da bomo pregledovali sisteme, komponente in strukture. Naš način dela je še vedno, da posodabljamo elektrarno za večjo varnost, za večjo razpoložljivost elektrarne pa tudi za dolgoročno obratovanje," je povedal predsednik uprave Gorazd Pfeiffer.

S predvidenim sklopom posodobitev ohranjajo politiko stalnih tehnoloških izboljšav, je še dodal predsednik uprave. "Šestnajst tehnoloških izboljšav bomo v tem remontu naredili, med drugim je za jedrsko varnost najpomembnejša menjava toplotnega izmenjevalnika v sistemu za hlajenje varnostnih komponent, enega, njegovega dvojčka, smo že zamenjali," je še povedal Pfeiffer.

Del aktivnosti so izvedli že oktobra lani ob puščanju spoja cevi v primarnem sistemu, ko so tega v 43 dneh zamenjali. V tem mesecu do 1. maja, ko naj bi elektrarno sinhronizirali nazaj v omrežje, načrtujejo 30.000 remontnih dejavnosti. Ob zaposlenih v JEK-u sodeluje tudi več kot tisoč zunanjih izvajalcev, tako slovenskih kot tujih. Skupaj bodo v remont vložili približno 100 milijonov evrov, od tega 40 odstotkov za menjavo gorilnih elementov, je za Radio Slovenija poročala Suzana Vahtarić.

Vsa remontna dela bodo vodili in nadzirali zaposleni v NEK-u, sodelovalo pa bo več kot 1000 ljudi iz zunanjih podjetij in institucij. Nadzor nad remontom bo kot sicer imela uprava za jedrsko varnost.

Lani remont zaradi puščanja cevi

Lanski izredni remont, ki so ga izvedli oktobra zaradi puščanja cevi v primarnem delu elektrarne, ni nadomestil rednega remonta, ki je potreben po koncu 18-mesečnega cikla.

Izredni remont je bil ob visoki varnostni kulturi ter strokovnosti in zavzetosti zaposlenih v NEK-u in zunanjih partnerjih in institucijah končan v rekordnih 43 dneh, je spomnil Pfeifer.

V 33. gorivnem ciklu je NEK proizvedel 7,7 teravatne ure električne energije. Proizvodnja je bila zaradi lanskega izrednega remonta za osem odstotkov nižja od pričakovane.

Celoten redni remont bo stal okoli 100 milijonov evrov, in sicer bo 40 milijonov stalo gorivo, 20 milijonov vzdrževalna dela in 40 milijonov tehnološke izboljšave, je povedal Pfeifer.

NEK je namenska družba in deluje kot neprofitna organizacija, z lastnikoma se dogovori za izhodno ceno elektrike, je povedal Pfeifer. Po besedah hrvaškega člana uprave NEK-a Saše Medakovića je za letos ta cena postavljena pri 43 evrih na megavatno uro, s čimer bodo, kot je zagotovil, pokrili nakup goriva, remont, tehnološko nadgradnjo in vse svoje stroške.

Medtem ko je v Sloveniji stekla gradnja odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke, za hrvaško polovico teh odpadkov na Hrvaškem, kot je povedal Medaković, potekata postopek umeščanja v prostor in javna razprava o odlagališču na Čerkezovcu. Po njegovih besedah je načrt, da bo odlagališče nared leta 2028.

Glede morebitnega sodelovanja Hrvaške pri gradnji drugega bloka krške nuklearke (JEK 2) sta vodji NEK-a dejala, da NEK kot družba nima mandata za dejavnosti glede JEK-a 2 – če ga bo dobila, se bo primerno organizirala, je dejal Medaković –, je pa morebitno sodelovanje stvar dogovora med vladama obeh držav.