Po desezoniranih podatkih je bil BDP od svoje vrednosti iz prvega četrtletja lani med letošnjim januarjem in marcem višji za 2,3 odstotka, od tistega v zadnjem četrtletju 2020 pa za 1,4 odstotka. Foto: Pixabay
Po desezoniranih podatkih je bil BDP od svoje vrednosti iz prvega četrtletja lani med letošnjim januarjem in marcem višji za 2,3 odstotka, od tistega v zadnjem četrtletju 2020 pa za 1,4 odstotka. Foto: Pixabay

K rasti investicij so v največji meri prispevale investicije v stroje in opremo z 20-odstotno rastjo. Od tega so bile investicije v transportno opremo višje za 31,7 odstotka, investicije v druge stroje in opremo pa za 16,8 odstotka. Investicije v zgradbe in objekte so bile medtem za 3,9 odstotka manjše kot v prvem četrtletju 2020.

Primanjkljaj v državni blagajni še enkrat višji kot lani ob tem času

Izvoz se je v letošnjem prvem četrtletju povečal v povprečju za 0,8 odstotka, uvoz pa za 0,5 odstotka. Vendar sta se povečala samo izvoz blaga (za 4,2 odstotka) in uvoz blaga (za 2,7 odstotka), medtem ko sta se izvoz in uvoz storitev zmanjšala in sta bila precej nižja kot v istem obdobju lanskega leta; izvoz se je zmanjšal za 14,1 odstotka, uvoz pa za 12,2 odstotka. Izvoz in uvoz storitev sta v veliki meri upadla zaradi upada potovanj.

Končna potrošnja gospodinjstev je bila za 0,4 odstotka večja kot v prvem četrtletju lani, a se je ob tem končna potrošnja gospodinjstev na domačem trgu zmanjšala za tri odstotke. K zmanjšanju so največ prispevali nižji izdatki gospodinjstev za storitve, višji pa so bili izdatki gospodinjstev za preostale skupine dobrin. Najizraziteje so se zvišali izdatki za trajne dobrine, h katerim so prispevali znaten delež izdatki za nakupe avtomobilov, navaja Statistični urad Slovenije.

Banka Slovenije: Slovensko gospodarstvo že okreva

"V Sloveniji se je v nasprotju s povprečjem evrskega območja okrevanje gospodarstva začelo že v prvem letošnjem četrtletju," te podatke komentirajo na Banki Slovenije. Pričakujejo močan pospešek gospodarske dejavnosti v drugem četrtletju.

Tedenski kazalniki dejavnosti za maj namreč nakazujejo nadaljnjo rast zasebne potrošnje in izvoza, krepi se podjetniški optimizem, izboljšalo se je tudi razpoloženje potrošnikov, so pojasnili. Ob omejitvah, ki jih sicer še vedno prinaša epidemija, lahko na kratek rok gospodarsko rast bolj kot povpraševanje zavrejo omejitve na ponudbeni strani, saj so se številne surovine precej podražile, dobavni roki pa podaljšali, so dodali.

Umar: Podatki o BDP-ju odraz postopnega sproščanja ukrepov

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je takšno rast BDP-ja predvideval. "Gibanja odražajo nekoliko boljše epidemične razmere in postopno sproščanje omejitvenih ukrepov, pa tudi prilagajanje gospodarstva in potrošnikov spremenjenim razmeram," je komentirala direktorica Umarja Maja Bednaš. Lani v enakem času so namreč na gospodarsko dejavnost že negativno vplivali omejitveni ukrepi, povezani z novim koronavirusom.

Gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov v Sloveniji in v EU-ju se z umirjanjem epidemičnih razmer izboljšujejo. Na Umarju ocenjujejo, da bodo ob nadaljnji rasti dejavnosti, vpetih v mednarodno menjavo, v drugem četrtletju z nadaljnjim sproščanjem omejitvenih ukrepov storitve vidneje okrevale, kar bo pozitivno vplivalo na rast skupne gospodarske dejavnosti.

Trenutne napovedi za nadaljnjo rast gospodarske dejavnosti in razmere na trgu dela so ugodne, nadaljnji tempo okrevanja pa bo še naprej ključno odvisen od epidemičnih razmer v Sloveniji in naših pomembnejših trgovinskih partnericah, hitrosti cepljenja in premišljenega ohranjanja oziroma umika ukrepov za blaženje posledic epidemije za gospodarstvo in dohodke prebivalstva, še meni direktorica Umarja.

OECD za Slovenijo izboljšal napoved za letošnje in prihodnje leto

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj Sloveniji za letos v najnovejšem poročilu o gospodarskih obetih napoveduje 3,5-odstotno rast BDP-ja, za prihodnje leto pa 4,6-odstotno rast. Pričakovana rast v tem letu je za 0,1 odstotne točke višja kot v decembrski napovedi, pričakovana rast v letu 2022 pa je za 1,1 odstotne točke boljša.

OECD je konec lanskega leta Sloveniji za letos napovedal 3,4-odstotno rast gospodarske dejavnosti, v prihodnjem letu pa je pričakoval 3,5-odstotno rast.

Za leto 2022 pa pričakujejo 4,6-odstotno krepitev slovenskega gospodarstva, medtem ko je decembra ta ocena znašala 3,5 odstotka.

Zaposlenost najbolj upadla v gostinstvu

V Sloveniji je bilo v prvem četrtletju zaposlenih 1.035.000 ljudi, kar je 10.000 oz. en odstotek manj kot v prvem četrtletju 2020. Najbolj je zaposlenost upadla v gostinstvu in v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in v predelovalnih dejavnostih. V nekaterih dejavnostih pa se je tudi zvišala, med temi najizraziteje v zdravstvu in socialnem varstvu.

Inflacija v maju ostaja 2,1-odstotna

V Sloveniji so bile cene življenjskih potrebščin maja na letni ravni tako kot aprila v povprečju višje za 2,1 odstotka, na mesečni ravni pa je bila inflacija 0,9-odstotna. Letno inflacijo so najbolj višale podražitve goriv in energije, mesečno pa podražitve različnih izdelkov in storitev.

Višje cene električne energije (v povprečju se je podražila za 40,7 odstotka) in naftni derivati (tekoča goriva so se podražila za 41,3 odstotka, goriva in maziva za osebna vozila za 20,2 odstotka) so k letni inflaciji prispevali največ.

Medtem so letno inflacijo blažili za povprečno 10,2 odstotka cenejši počitniški paketi in za 2,7 odstotka cenejša hrana, vsaka skupina je letno inflacijo znižala za 0,4 odstotne točke.

K mesečni rasti cen sta največ, 0,2 odstotne točke, prispevali dražja obleka in obutev (za 3,3 odstotka). Po 0,1 odstotne točke so prispevale še višje cene svežega sadja (za 4,7 odstotka), stanovanjskih stroškov (za 0,5 odstotka), farmacevtskih proizvodov (za 2,3 odstotka), goriv in maziv za osebna vozila (za 2,0 odstotka), mobilne telefonije (za 5,7 odstotka), drugih rekreacijskih predmetov, vrtnarjenja in malih živali (za 1,9 odstotka) ter počitniških paketov (za 4,3 odstotka).

"Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti je v predelovalnih dejavnostih že dosegla predkrizne ravni, ob številnih kriznih dodatkih v javnem sektorju so se okrepili stroški dela, močno so se povišala tudi cenovna pričakovanja podjetij," so ob tem zapisali na slovenski centralni banki.