Foto: Radio Koper
Foto: Radio Koper

"Gibanja v drugi polovici lanskega leta so pokazala, da se podjetja in potrošniki vedno bolj prilagajajo novim razmeram. To je skupaj z izboljšanimi obeti v mednarodnem okolju in manjšo prizadetostjo izvoznega dela gospodarstva in gradbeništva v drugem valu epidemije vplivalo na nekoliko višjo napoved za leto 2021, kot smo predvidevali decembra lani," je poudarila direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Maja Bednaš.

Umar v prvem letošnjem četrtletju zaradi ohranjanja omejitev delovanja v delu storitvenih dejavnosti še ne pričakuje vidnejšega okrevanja. V drugem četrtletju pa glede na predvideno izboljšanje epidemioloških razmer pričakuje začetek okrevanja tudi v tem segmentu, kar bo pozitivno vplivalo na rast zasebne porabe in tudi skupne gospodarske dejavnosti.

Ob predpostavki, da se bodo omejitveni ukrepi ob večji precepljenosti prebivalstva in s tem boljšim obvladovanjem epidemije še bolj sprostili v drugi polovici leta, se bo gospodarsko okrevanje do konca leta pospešilo. Še naprej pa bo ključna podpora ukrepov fiskalne politike na nacionalni ravni in ravni EU-ja, skupaj z ukrepi denarne politike Evropske centralne banke, navaja Umar.

Umar pričakuje razmeroma visoko rast investicij

Okrevanje bo sicer po pojasnilih Umarja še naprej različno po posameznih dejavnostih. Rast v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu ter z njimi povezanimi storitvami se bo nadaljevala. Podobno Umar pričakuje tudi razmeroma visoko rast investicij, zlasti infrastrukturnih in stanovanjskih.

S postopnim odpiranjem storitvenih dejavnosti se bo od pomladi krepila tudi zasebna poraba; poleg rasti razpoložljivega dohodka bosta k temu prispevali tudi sproščanje prihrankov in s tem postopno zmanjševanje stopnje varčevanja gospodinjstev. Na trošenje gospodinjstev bo pozitivno vplivalo tudi predvideno unovčevanje turističnih bonov. Nadaljevala se bo tudi rast mednarodne menjave, zlasti blaga in postopoma tudi večine segmentov storitev, najpočasnejše in tudi dolgotrajnejše pa bo okrevanje storitev, povezanih s turizmom. Najbolj prizadete storitve bi predkrizno raven po ocenah Umarja večinoma lahko dosegle do leta 2023.

BDP se je lani zmanjšal za 5,5 odstotka

Zaposlenost bo letos ob umirjanju epidemioloških razmer v nadaljevanju postopoma okrevala, brezposelnost pa bo v povprečju leta ostala na podobni ravni kot lani. Pri tem Umar pričakuje, da bodo vladni ukrepi, zlasti v prvi polovici leta, še naprej blažili negativne posledice koronske krize na trgu dela in bodo le postopoma umaknjeni.

Gospodarsko okrevanje se bo v prihodnjih dveh letih po napovedih Umarja nadaljevalo. Prihodnje leto naj bi bila rast podobna letošnji, gospodarska aktivnost pa naj bi dosegla predkrizno raven iz leta 2019, k čemur bo prispevalo tudi ohranjanje nekaterih ukrepov za blažitev posledic epidemije v letošnjem letu.

Pri tem urad predvideva, da bodo (zlasti v 2022) določeni zaščitni ukrepi še vedno prisotni in bodo omejevali popolno okrevanje določenih storitvenih dejavnosti (npr. potovanj). Po dveh letih razmeroma visokih rasti Umar nato za 2023 napoveduje 3,3-odstotno rast BDP-ja. Rast zaposlenosti se bo ob predvidenem nadaljevanju okrevanja gospodarstva še nekoliko okrepila, a bo povprečno število brezposelnih leta 2023 ostalo višje kot v letu 2019.

Umar ob objavi pomladanske napovedi opozarja na negotove epidemične razmere doma in v najpomembnejših trgovinskih partnericah, s katerimi so povezana tudi največja tveganja za uresničitev napovedi. Ta je močno odvisna od nadaljnjega poteka epidemije in izvajanja strategije cepljenja. Zelo pomembna bosta tudi postopno in premišljeno umikanje ukrepov za blaženje posledic epidemije in prehod na njihovo razvojno komponento v okviru načrta za okrevanje in odpornost ter večletnega finančnega okvira.