960 zaposelnim v tovarni Secop v Črnomlju so sporočili, da bo zaradi poenostavitve in pocenitve proizvodnje ob delo večina zaposlenih. Foto: MMC RTV SLO
960 zaposelnim v tovarni Secop v Črnomlju so sporočili, da bo zaradi poenostavitve in pocenitve proizvodnje ob delo večina zaposlenih. Foto: MMC RTV SLO
Bela Krajina
V začetku marca lani je bil ustanovljen tudi razvojni svet za Belo krajino in Kočevsko, ki ga vodi ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Duša Trobec Bučan. Foto: MMC RTV SLO/G. K.

Skupaj z vodstvom podjetja in predstavniki občine bodo proučili možnosti za ohranitev delovnih mest v Beli krajini. Ministrstvo za gospodarstvo je namreč presenečeno nad napovedjo Secopa, da bo zmanjšal obseg poslovanja v Črnomlju, večji del proizvodnje pa preselil na Slovaško, saj podjetje po podatkih ministrstva v zadnjih letih - tudi v času krize - ni koristilo državne pomoči, čeprav je poslovalo z izgubo.

Pahor se je že pogovarjal z županjo
Na napovedano množično odpuščanje v črnomaljskem Secopu se je odzval tudi premier Borut Pahor in ministrstvu za gospodarstvo naložil, naj zadevo proučijo. Predsednik vlade je po napovedi lastnikov Secopa, da odpustijo večino (okoli 700) od 960 zaposlenih, dopoldne najprej poklical županjo Črnomlja Mojco Čemas Stjepanovič. Kot so sporočili iz urada premierja, sta se pogovorila o aktualnih težavah zaradi selitve podjetja Secop in se dogovorila, da bosta v stikih v povezavi z omenjeno tematiko.

Obenem je Pahor glede omenjene zadeve v stiku tudi s kabinetom ministrice za gospodarstvo in drugimi pristojnimi ministrstvi, naložil pa jim je, naj zadevo proučijo.

Točno število odpuščenih bo znano v petek
960 zaposlenim v tovarni v Črnomlju so pred kratkim sporočili, da bo zaradi poenostavitve in pocenitve proizvodnje ob delo tretjina delavcev. V ponedeljek, ob obisku glavnega direktorja, pa so zaposleni izvedeli, da je negotova usoda večine zaposlenih, okoli 700 ljudi. Sindikalist v podjetju Zdravko Bahor ob tem pravi, da bo točno število ljudi, ki bodo odpuščeni, znano v petek ali pa prihodnji teden.

Po oceni GZS-ja bo napovedano odpuščanje (od Secopa naj bi bilo odvisnih več kot tisoč Belokranjcev) povzročilo velike socialne težave in težave v dobaviteljskih verigah, še bolj pa so zaskrbljeni nad tem, da je bila odločitev sprejeta brez lokalne skupnosti ter države.

Tuji lastnik se je, kot smo že poročali, odločil, da bo združil proizvodnjo kompresorjev v tovarnah v Sloveniji in na Slovaškem. V Secopu so še napovedali, da bodo za preostanek proizvodnje v Črnomlju poiskali strateškega partnerja in tako optimizirali proizvodnjo. Če se bo to zares zgodilo, bo brezposelnost na tem koncu Bele krajine najmanj 15-odstotna.

Pripravljenih je nekaj ukrepov
Dogajanje obžalujejo v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, "kajti razvojni problemi v Beli krajini se poglabljajo že dlje časa". Že lani so zato namenili dodatna finančna sredstva razvojnim institucijam v okviru razvojne regije jugovzhodna Slovenija, da bi pripravile razvojni program za to območje in začele s pripravo razvojnih projektov. Program ukrepov je pripravljen in usklajen med ministrstvi in območnim razvojnim partnerstvom, predvidoma jutri pa naj bi ga obravnavala tudi vlada.

Sajovic: Zakonodaja bolj ščiti delovno mesto kot pravico do dela
Napovedano množično odpuščanje je vznemirilo tudi politične stranke. Borut Sajovic (LDS) tako opozarja, da je slovensko okolje za tuje naložbe že dolgo časa neprivlačno. "Ne samo da je teh investicij malo in da še posebej ni t. i. greenfield investicij, temveč že obstoječi investitorji odhajajo, kar se nazorno kaže tudi v primeru Secopa iz Črnomlja," je dejal Sajovic in dodal, da je bistveno zagotoviti tako zakonodajo, ki bo omogočala ustvarjanje in varovanje dela in ne služb. "Danes pa zakonodaja bolj varuje delovno mesto - torej službo - kot samo pravico do dela in iz njega izhajajoče pravice," še meni Sajovic.

Žerjav: Pahor bi moral prižgati vse rdeče alarme
Podobnega mnenja pa je tudi predsednik SLS-a Radovan Žerjav, ki opozarja, da je stanje na področju tujih naložb v Sloveniji že alarmantno in da bi moral premier Borut Pahor takoj "prižgati vse rdeče alarme v svojem kabinetu" ter ukrepati. "V Sloveniji smo že vse od konca leta 2008 priča popolni odsotnosti spodbujanja prihoda tujih neposrednih naložb kot tudi internacionalizacije slovenskih podjetij," pravi Žerjav in dodaja, da se zdaj dogaja še slabše.