NLB je dividende prvič po letu 2008 spet začel izplačevati lani, ko je država prav tako prejela celoten dobiček predhodnega leta. Foto: Reuters
NLB je dividende prvič po letu 2008 spet začel izplačevati lani, ko je država prav tako prejela celoten dobiček predhodnega leta. Foto: Reuters
NLB
Leto 2016 je bilo tretje zaporedno leto z dobičkom za NLB, ki poslovanje izboljšuje vse od rekordne izgube v letu 2013. Foto: BoBo

NLB je dividende prvič po letu 2008 spet začel izplačevati lani, ko je država prav tako prejela celoten dobiček predhodnega leta.

Bilančni dobiček NLB-ja za leto 2016 znaša 145,3 milijona evrov, od tega se bo za izplačilo dividend namenilo 63,8 milijona evrov. Dividenda na delnico tako znaša 3,189 evra. Preostalih 81,5 milijona evrov so pustili nerazporejenih.

Lani je NLB, ki je v lasti države od sanacije v letu 2013, izplačal dividende v skupni vrednosti 43,8 milijona evrov, kolikor je ustvaril čistega dobička v letu 2015.

Na privatizacijo dobro pripravljeni
Predlog za uporabo bilančnega dobička je nadzorni svet oblikoval na današnji seji, ko se je seznanil tudi s potekom privatizacije NLB-ja. Ta poteka skladno z dogovorjeno časovnico in priporočili svetovalcev načrtovanega prodajnega postopka, so sporočili iz NLB-ja, kjer dodajajo, da je banka ob uspešnosti poslovanja na privatizacijo dobro pripravljena.

Država je prodajo 75 odstotkov minus ene delnice NLB-ja do konca letošnjega leta obljubila v zameno za soglasje Evropske komisije za državno pomoč banki konec leta 2013.

Nadzorniki so potrdili poročilo o poslovanju banke in celotne njene skupine v letu 2016, tega pa so nato predstavili tudi na skupščini. Skupina je lani ustvarila 110 milijonov evrov čistega dobička, kar je 20 odstotkov več kot v letu 2015, čisti dobiček matične banke pa je bil s 63,8 milijona evrov za 45 odstotkov večji kot predlani.

Po rekordni izgubi sledila leta z dobičkom
Leto 2016 je bilo tako tretje zaporedno leto z dobičkom za NLB, ki poslovanje izboljšuje vse od rekordne izgube v letu 2013, ko je imela skupina negativni rezultat v znesku 1,44 milijarde evrov, NLB pa v znesku 1,54 milijarde evrov.

Preliminarne ocene poslovanja v prvem četrtletju letos kažejo na nadaljevanje zelo dobrih gibanj tako v Sloveniji kot v vseh strateških bankah v jugovzhodni Evropi, pravijo v NLB-ju.

Ključno odločitev pri prodaji bo imela cena
Postopke načrtovane prodaje večinskega deleža banke vodi Slovenski državni holding (SDH). Po napovedih bo počakal na objavo revidiranih lanskih rezultatov, nato pa naj bi objavil namero za prvo javno ponudbo delnic (IPO), ki naj bi ji nato sledila objava prospekta z razponom cene za delnico banke. Ti postopki naj bi stekli po 28. aprilu.

Sredi marca je SDH opravil prvi krog predstavitev morebitnim vlagateljem, dokončni krog predstavitev naj bi sledil konec aprila. Takrat naj bi bil znan tudi okvirni razpon cene, ki bi jo bili vlagatelji pripravljeni ponuditi za delnico banke.

Cena bo imela ključno vlogo pri odločitvi za prodajo banke, v katero je država z zadnjo dokapitalizacijo decembra 2013 vložila 1,55 milijarde evrov. Ta bi morala biti vsaj v rangu knjigovodske vrednosti NLB-ja, ki je konec septembra za delnico znašala 63 evrov, za kapital NLB-ja 1,26 milijarde evrov, a bo ob koncu lanskega leta višja, saj je banka po nerevidiranih rezultatih precej izboljšala poslovanje.