Sorodna novica Gospodinjstva so leta 2021 porabila 12 odstotkov več plina kot 2020, elektrike za tri odstotke

Dogovor je bil sprejet zato, da bi laže prebrodili jesensko-zimski čas, ko je pričakovati še dodatne motnje v oskrbi s plinom, sta za Televizijo Slovenija poročali novinarki Barbara Štor in Janja Koren. Brez plina v nobenem primeru ne bodo ostali zaščiteni odjemalci: gospodinjstva, zdravstvene in socialne ustanove. Veliko bolj negotovi in zaskrbljeni pa so v gospodarstvu, ki porabi kar 70 odstotkov plina v državi, saj bi ob redukcijah lahko številnim podjetjem zmanjšali ali celo ustavili dobavo tega energenta. Agencija za energijo že posodablja seznam podjetij, ki bi jih to lahko doletelo. TV Slovenija pa je zanimalo, za koliko bi gospodarstvo sploh lahko zmanjšalo porabo plina in kako nove – zahodne vire plina – išče Geoplin.

Za slovenske mlekarne, tudi celjsko, je zemeljski plin ključni energent, saj je nanj vezana proizvodnja pare, ki jo potrebujejo od prevzema do predelave mleka. Če zmanjka pare, morajo proizvodnjo v trenutku ustaviti. "Če ostanemo brez energentov, ni proizvodnje. Mleko bo enostavno ostalo na kmetijah," je zatrdil direktor Mlekarne Celeia Vinko But.

Sorodna novica Minister Kumer: Motenj v oskrbi ni na vidiku, podjetja naj se pripravijo

Če država želi varčevati s plinom, potem naj stimulira tiste, ki imamo alternativne vire za uporabo, s subvencioniranjem nakupa teh alternativnih energentov.

Vinko But, direktor Mlekarne Celeia

"Porabo plina lahko mi z varčevanjem zmanjšamo samo za slab odstotek," pravi But. Dobro pa je, pravi direktor, da lahko polovico plina takoj nadomestijo s kurilnim oljem, sicer manj prijaznim do okolja, v mesecu ali dveh pa – z ustrezno naložbo – še preostalo polovico. Toda po trenutnih cenah bi uporaba kurilnega olja stala slabih 50 odstotkov več kot uporaba plina. Pričakuje, da bo država v tem primeru subvencionirala nakup alternativnih virov. V nasprotnem primeru bi morali še četrtič letos podražiti svoje izdelke, ob tem, da so jih do zdaj zaradi dražjih surovin že za od 20 do 30 odstotkov.

Steklarna Hrastnik lahko prihrani le osem odstotkov

Zmanjšati porabo plina za 15 odstotkov je z zdajšnjo tehnologijo neuresničljiv cilj tudi za hrastniško steklarno. "Avtomatsko s tem izpraznimo peči, ustavimo proizvodne procese, ogrozimo 600 delovnih mest, 600 družin v Zasavju," je ocenil generalni direktor Steklarne Hrastnik Peter Čas. Dodal je: "Mi lahko zmanjšamo uporabo zemeljskega plina za največ osem odstotkov."

Geoplin: Oskrba s plinom za zdaj nemotena

Oskrba s plinom v Sloveniji je za zdaj nemotena. Največji dobavitelj Geoplin varčevanja oziroma manjše porabe še ne opaža. "Dejstvo je, da slovensko gospodarstvo še vedno raste. Kar pomeni, da je povpraševanje po vseh surovinah, vključno z energenti, v porastu," je izjavila Vanja Lombar, glavna direktorica Geoplina.

Sorodna novica Geoplin si želi plina s terminala pri italijanskem Rovigu

Pri iskanju alternativnih zahodnih virov, s katerimi bi nadomestili mogoče še večji izpad ruskega plina, jim gre po lastnih navedbah dobro. "Konkretno vam zaradi varovanja poslovnih skrivnosti žal ne morem povedati, s kom se dogovarjamo. Zagotovo pa smo v teh pogovorih že kar napredovali. Tako da zagotovilo je, da plin bo, se pravi, je absolutno nekaj, kar je naš cilj," je povedala Lombar.

Plin – najpogosteje se omenja alžirski in norveški – bi prihajal v Slovenijo prek Italije. "Ker kot vsi vemo, na vstopni točki v Šempetru imamo kapacitete, ki jih je mogoče še izkoristiti."

Če pa bodo kljub vsemu potrebne redukcije, bodo nekaterim podjetjem prisiljeni zmanjšati ali celo ustaviti dobavo plina. Agencija za energijo za morebitne izredne razmere oziroma za tretjo stopnjo krize že pripravlja seznam teh podjetij, sta še poročali novinarki.


Ivanc: Brez zmanjšanja proizvodnje ne bo šlo

Bojan Ivanc. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Bojan Ivanc. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona

Vodja analitike pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Bojan Ivanc je v Odmevih dejal, da se nekatera podjetja ne bodo mogla odpovedati 15 odstotkom zemeljskega plina. Tista, ki pa se bodo lahko odpovedala, pa bodo soočena s cenami alternativnih energentov. Z njim se je pogovarjala voditeljica Odmevov Tanja Starič.


Agencija za energijo že pripravlja seznam podjetij, ki bi jim lahko ustavili dobavo plina. Ali gospodarska zbornica sodeluje pri tem?
Trenutno ne. Ampak preprosto vemo, kateri so večji porabniki. Približno tudi vemo, kateri lahko uporabijo alternativno gorivo. Odločitev je potem odvisna tudi od prenosne kapacitete alternativnih goriv. Če se iz določenega dela Slovenije dobava zmanjša, je verjetno treba zmanjšati dobavo v tistem delu. Zadeve so vezane tako na tehnične kot ekonomske dejavnike.

Če prav razumem, GZS ta okvirni seznam že ima? Oziroma vedenje, kje bi lahko prišlo do popolne ustavitve plina in kje je to nemogoče. Lahko morda poveste, kje je nemogoče, da bi preživeli črni scenarij z ustavljenim plinom?
Med dejavnostmi, pa tudi znotraj dejavnosti so zelo velike razlike. Imamo določena podjetja, ki imajo možnost alternativnih energentov, kot so kurilno olje, dizelsko gorivo in pa butan, propan. Vendar so tudi pri tem izzivi logistične narave. Povezani so – v prvi meri tudi s ceno – in z umestitvijo ustreznega zalogovnika, ki bi nadomestil zemeljski plin. Zalogovnik za kurilno olje oziroma dizelsko gorivo mora biti zelo velik. Za ta namen mora podjetje seveda pridobiti veljavno okoljsko dovoljenje, ki ga v tako kratkem času ne more dobiti. Določenih zadev se ne da narediti čez noč in to je kratkoročno največji izziv.

Katere so tiste panoge, kjer ni mogoče, da bi prišlo do ustavitve?
Predvsem kovinska industrija, proizvodnja aluminija iz recikliranega aluminija, jeklarska industrija. Potem imamo tudi kemično industrijo, ki uporablja tudi zemeljski plin kot surovino. Imamo tudi prehrambno industrijo, industrijo gradbenih materialov, pa tudi steklarstvo, ne smemo pozabiti papirne industrije. Kar nekaj industrij porabi veliko energije. Kot zanimivost lahko gledalcem povem, da slovenske predelovalne dejavnosti po energetski vrednosti porabijo toliko zemeljskega plina kot električne energije. Vidimo lahko, da je zelo težko nadomestiti tako veliko količino energetskega vira, recimo 15 odstotkov, v tako kratkem času.

Ampak dogovor na evropski ravni pravi, da je zmanjšanje sprva prostovoljno, lahko pa postane obvezno. Ali lahko slovensko gospodarstvo od 1. avgusta do pomladi prihodnjega leta privarčuje teh 15 odstotkov?
Rekel bi, da brez določenega zmanjšanja proizvodnje ne bo šlo. Hkrati bo vprašljiva cena alternativnih virov. Cena dizelskega goriva, kurilnega olja se bo v teh razmerah, ko bo celotna Evropa povečevala uvoz teh tekočih goriv, močno povečala. Verjetno bo težava tudi dosegljivost cistern oziroma sama logistika dobave. Lahko, da bodo izzivi zelo veliki. Najmanj, kar bo, bo to, da bo cena veliko višja. Zato pričakujemo ustrezne mehanizme, ki bodo našim podjetjem omogočili zaščiten konkurenčni položaj znotraj evropskega prostora. Po domače povedano: želimo si ukrepov, da bi lahko naša podjetja tudi v teh okoliščinah normalno poslovala. Da ne bi poslovala z izgubo.

Govorite o ukrepih slovenske vlade ali o dogovorih na evropski ravni?
Dogovori na evropski ravni sploh omogočajo državi Sloveniji zakonodajni okvir, ki omogoča poseganje v ta prostor. Po domače povedano: kot članica Evropske unije smo zavezani k spoštovanju enotnega evropskega trga. To po domače pomeni, da v bistvu ne moremo sprejeti določenih ukrepov, zaradi katerih nam Evropa ne dovoli, in to običajno dovoli vsem članicam. Tako da ima naša država že zdaj možnost, da subjektom, ki plačujejo veliko višje cene zemeljskega plina oziroma električne energije, povrne določen del škode. Mi smo ta ukrep predlagali. Dejansko ga ministrstva pregledujejo. Dogovarjamo se o tem in verjamem, da bo zelo hitro ugledal luč.

Kako bo v prihodnjih mesecih, je zelo odvisno od tega, kako polna bodo skladišča plina. Pa tudi od tega, ali se bo res uresničil ta črni scenarij, da bi Rusija popolna prekinila dobavo plina. Za kar sicer analitiki pravijo, da ni zelo verjetno. Kakšna je vaša ocena?
Zakaj Rusija verjetno ne bo popolnoma prekinila dobave plina? Ker potem nima več vpliva na ceno električne energije. S tem ko v določenih količinah plin še vedno dobavi, ta vpliv ima. V tem primeru bi izgubila to orodje, s katerim vpliva na električno energijo, kar bi seveda bilo na dolgi rok zelo pozitivno za nas. Seveda pa na kratek rok zmanjšane dobave pomenijo predvsem višjo ceno in iskanje alternativnih virov. Evropa dela zelo veliko za to, da bi poiskala alternativne vire zemeljskega plina. Ampak vemo, da je pri plinu težava tudi logistika. Ni ga tako enostavno transportirati kot naftne derivate. Iskanje alternativnih dobav zemeljskega plina je velik izziv ne samo za to zimo, tudi za nekaj let naprej.

Največja težava je ta zima. Zatem se lahko določene spremembe zgodijo počasi.
Tako je. Čisto konkretno, nekaj podjetij bo verjetno prešlo na proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in bo na podlagi tega nadomestilo potrošnjo zemeljskega plina. Verjetno bodo investirali v opremo, ki omogoča učinkovitejšo porabo zemeljskega plina z isto proizvodnjo. Tukaj se bodo podjetja precej hitro prilagodila.

Če prav razumem, sta res težava strah in dobava plina, še bolj pa je težava cena? Ta se bo potem prelila na ramena potrošnikov.
Tako. Pri slovenski industriji pa moramo vedeti še eno stvar. Znotraj teh velikih porabnikov plina je približno tri četrtine podjetij vezanih na poslovne kupce. Predvsem izvažajo. Tam je doseči prelivanje cene v končno ceno še nekoliko težje. Tako da je zelo odvisno, po kateri ceni podjetje sploh ima zakupljen energent. Pa tudi, ali bo pri tej ceni dobavitelj lahko ta dogovor spoštoval. Zadeve so tudi pravne narave, povezane z določenimi negotovostmi. Zelo pomembno je, kdo nosi tveganje v primeru, da zadostnih količin ne bi bilo na voljo.

Sorodna novica Guterres naftnim in plinskim podjetjem očita pohlep in "nezaslišane dobičke"

Slišali smo govoriti o pohlepu, bogatenju teh naftnih družb, in to v tem času, ko se vsi bojimo, Evropa je v strahu, kakšna zima bo. Kako vi to vidite? Pet naftnih družb je v tem času enormno obogatelo.
Visoka volatilnost cen že v osnovi pomeni, da te družbe, ki se ukvarjajo tudi s trgovanjem z naftnimi derivati, pač ustvarjajo precej visoke dobičke. Tudi veliki trgovci s prehrambnimi izdelki ustvarjajo visoke dobičke. V osnovi je to vezano na visoko volatilnost oziroma poenostavljeno, spremenljivost cene. Ta podjetja izkoriščajo možnost arbitraže. Z vidika poziva generalnega sekretarja Združenih narodov je pa predvsem izziv v tem, da imajo ta podjetja običajno več davčnih jurisdikcij. Posledično jih države precej težko obdavčijo na viru. To je praktično misija nemogoče.

Se lahko podjetja odpovejo delu plina?