Skladišče plina v nemškem mestu Kraiburg am Inn. Foto: Reuters
Skladišče plina v nemškem mestu Kraiburg am Inn. Foto: Reuters

Če bo treba uvesti obvezno zmanjševanja porabe plina, Slovenija zagovarja enotno zmanjšanje za 15 odstotkov v vseh državah EU-ja in se strinja z osnovno strukturo predloga Evropske komisije, so za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili na infrastrukturnem ministrstvu.

Evropska komisija je pripravila predlog uredbe, ki predvideva, da bi države članice med 1. avgustom letos in 31. marcem 2023 porabo plina prostovoljno zmanjšale za 15 odstotkov glede na povprečno porabo plina med avgustom in marcem v zadnjih petih letih.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v sredo ob predstavitvi predloga med drugim dejala, da bi uredba komisiji omogočila, da bi po posvetovanju s članicami razglasila opozorilo na ravni unije glede varnosti dobav plina. S sprožitvijo opozorila bi 15-odstotno znižanje postalo obvezno.

Slovenija zagovarja enotno znižanje porabe plina za 15 odstotkov

Slovenija v zvezi s predlagano uredbo meni, da so "tržni instrumenti, kot jih predstavlja komisija v prilogi, najbolj učinkovita in primerna točka za začetek". "Če pride do točke, ko bo treba uvesti obvezna zmanjševanja porabe plina po EU-ja, Slovenija zagovarja enotno znižanje porabe plina za 15 odstotkov v vseh državah članicah in se strinja z osnovno strukturo predloga," so danes navedli na ministrstvu za infrastrukturo.

Pojasnili so še, da posebej pozdravljajo priporočila komisije, da naj bo javni sektor zgled pri varčevanju z energijo, pa tudi predvidene tržne mehanizme, ki lahko pripomorejo k zmanjševanju porabe.

EU želi imeti jeseni zapolnjena skladišča plina. Foto: EPA
EU želi imeti jeseni zapolnjena skladišča plina. Foto: EPA

Vlada operaterje pozvala, naj analizirajo zmanjšani odjem

Poleg tega so na ministrstvu spomnili, da je vlada z namenom pripravljenosti na morebitne izredne razmere, ki bi nastopile v luči nadaljnjih zmanjševanj dobave zemeljskega plina, že pozvala operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina Plinovodi in Agencijo za energijo, da pripravita analizo o možnem prostovoljnem zmanjšanju odjema iz omrežja.

Prav tako je Plinovodom naročila, naj skupaj z uvozniki zemeljskega plina in ministrstvom pripravi akcijski načrt z različnimi scenariji, kako bi lahko do leta 2025 opustili rabo zemeljskega plina ruskega izvora.

Politico: Več držav zavrača predlog Bruslja

Na drugi strani pa so manj kot 24 ur po novinarski konferenci von der Leyen predlog uredbe po poročanju spletnega portala Politico že zavrnili pristojni ministri Poljske, Portugalske, Španije, Cipra in Grčije.

Številni ukrep vidijo kot mehanizem za reševanje Berlina, če Rusija Nemčiji prekine dobavo plina po plinovodu Severni tok, poroča Politico.

Madžarska je šla še korak dlje. Minister za zunanje zadeve Peter Szijjarto je v četrtek odpotoval v Moskvo, da bi Madžarska okrepila zaloge ruskega energenta, dokler je to še mogoče.

Nemški gospodarski minister Robert Habeck je bil do tega nasprotovanja v četrtek kritičen. "Moramo rešiti energijo v EU, še posebej plin," je dejal in dodal, da bi morale države, ki jih zmanjšana dobava plina iz Rusije ne prizadene neposredno, pomagati tistim, ki jih. "V nasprotnem primeru ne moremo govorili o evropski solidarnosti," je poudaril. Danska, Nizozemska in Luksemburg so na strani Nemčije, Bolgarija pa še preučuje predlog.

Ministri držav članic, pristojni za energetiko, med njimi slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer, bodo o predlogu komisije spregovorili v torek na izrednem zasedanju.

Grčija, Španija, Portugalska in Ciper kritični do predloga

"Recimo, da zmanjšamo porabo plina za 15 odstotkov. To ne pomeni, da bo Nemčija dobila več plina. Ne obstajajo prazni plinovodi, ki jih lahko napolnimo," pa je dejal grški minister za energetiko Kostas Skrek. Zanimivo se mu zdi, da je komisija predlog predstavila brez "resnejših posvetovanj".

Španska ministrica za ekološki prehod Teresa Ribera je glede predloga dejala, da ni najbolj učinkovit, niti ni pravičen. "Predlogu povsem nasprotujemo," pa je bil jasen portugalski minister za okolje in energetiko za okolje Joäo Galamba.

Predlogu se po poročanju Politica upirajo tudi otoške države. "Za Ciper to ne bi smelo veljati, dokler otok ne bo direktno povezan z evropskimi plinovodi," Politico povzema ciprske oblasti.

Španci so potrdili, da se z Grčijo, Italijo, Francijo in drugimi dogovarjajo za skupno pismo, v katerem bi pozvali k iskanju alternativnih rešitev. Francija svojega stališča še ni izrazila, Italija, Slovaška in Malta pa niso želele komentirati, ali bodo pismo podpisale.

Danska, Nizozemska in Luksemburg so na strani Nemčije, Bolgarija pa še preučuje predlog. Ostale države se niso odzvale na Politicovo prošnjo za odziv.