Sindikat je stavko napovedal "po dveh letih prizadevanj za normalen socialen dialog", je zapisal predsednik SIDS-a v Hitu Erik Krašna. "Dodatno zaostrovanje razmer v Hitu je pripeljalo do točke, ko zaposleni niso imeli več druge opcije, kot pa da se obrnejo za pomoč na delovno inšpekcijo, sodišče in sedaj v skrajni sili, ko smo bili SIDS-u še zadnjič ignorirani, v napoved stavke. Leta in leta smo zaposleni mirno opazovali, kako negospodarno ravnajo s podjetjem do točke, ko so nas zadolžili za okoli 116 milijonov evrov," je navedel.

Sindikat je na upravo naslovil 18 zahtev, med katerimi je tudi zahteva po njenem odstopu. "Zadeva v podjetju je zelo kompleksna in verjemite nam, storili smo vse, kar je bilo v naši moči, da bi stvari rešili po mirni poti. Zdaj pa je odločitev na strani uprave ali bolje koga drugega, ali bodo pristopili k pogajanjem z ustreznim pristopom," poudarja predsednik sindikata.

Leta 2010 so se sindikati in takratna uprava za reševanje Hita pred propadom dogovorili za znižanje plač, ukinitev drugega pokojninskega stebra, zamrznitev napredovanj in opuščanje marsikaterih drugih pravic, ki jih pozneje niso več pridobili. "Z odrekanjem vseh zaposlenih smo zadolženost zmanjšali na 28 milijonov evrov, vseh pravic, ki smo se jim začasno odrekli, pa nismo nikoli dobili nazaj," so poudarili v sindikatu.

Vodstvu očitajo več zgrešenih investicij, s takšnimi poslovnimi odločitvami pa se, kot so dodali, sistematično siromašita obseg in kakovost ponudbe gostom, zaradi česar postaja podjetje vedno manj privlačno, še posebej za tiste goste, ki prinašajo največ denarja. Hit je bil po navedbah sindikata nekdaj gonilna sila goriške regije, od njega je odvisnih 1562 zaposlenih in tisoče njihovih družinskih članov ter kup storitvenih podjetij. "S siromašenjem podjetja se vse to prenaša na celotno regijo," opozarjajo.

Manipulacije z višino plač?

Upravi med drugim očitajo, da v komuniciranju z zaposlenimi in javnostjo manipulira s podatki o višini plač zaposlenih. Kot v številnih drugih panogah je tudi njihova sestavljena iz osnovne plače in dodatkov, med katere spadajo dodatki za pogoje dela (nedeljsko, nočno, praznično, izmensko delo ipd.), so pojasnili. "S tem skušajo prikriti dejstvo, da je več kot 60 odstotkov zaposlenih pod zakonsko določeno minimalno plačo in morajo dobivati dodatek," so poudarili.

Posebnost njihovega poklica so tudi napitnine. "Glede napitnine smo eden redkih primerov, ko se ta prišteva neposredno k plači in iz nje plačujemo vse davke in prispevke v državni proračun. Tako je naša napitnina dvakrat obdavčena, za razliko od nekaterih drugih poklicev, pri katerih gre napitnina neobdavčena neposredno v žep zaposlenih," so še dodali.

Izpostavili so tudi, da je od uvedbe protikoronskih ukrepov del zaposlenih ves čas na čakanju, za kar dobivajo 100-odstotno nadomestilo. "Sočasno pa tiste zaposlene, ki redno delajo, prekomerno obremenjujejo z neustreznimi urniki dela."

Uprava Hita: Ni razlogov za stavko

Razlogov za stavko ni, se je odzval predsednik uprave Hita Tomaž Repinc in dodal, se bodo že v tem tednu sešli s predstavniki sindikata in se skušali dogovoriti, da stavke ne bi bilo.

Uprava družbe Hit je prepričana, da napoved stavke temelji na zavajanju glede slabega socialno ekonomskega položaja igralniških delavcev, je poudaril Repinc in opomnil, da je v prvih osmih mesecih letošnjega leta povprečna plača v družbi Hit znašala 2483 evrov bruto in je bila za 22 odstotkov višja kot v primerljivem obdobju leta 2019. Povprečne plače igralniških delavcev, sploh tistih zaposlenih na oddelku igralnih miz, pa so bile še višje.

K tem številkam je po Repinčevih besedah pripomoglo tudi dobro poslovanje družbe Hit v letošnjem letu. Bruto realizacija je bila višja od načrtovanih prihodkov tako na področju igralništva kot gostinstva, čeprav je bila za 0,4 odstotka nižja kot v enakem obdobju leta 2019.

Manjše je bilo tudi število obiskovalcev in ustvarjenih prenočitev. Ob tem pa je prvi mož Hita poudaril, da so se v zadnjem času posvečali predvsem pridobivanju zahtevnejših gostov in manj njihovi številčnosti.

Ustvarili so dobrih deset milijonov evrov dobička pred davki, ki se bo po pričakovanjih do konca leta še nekoliko povečal, razdelili pa ga bodo, kot pravi Repinc, tudi med zaposlene.

Med ključnimi stroški je Repinc izpostavil stroške dela. Zaposleni v Hitu, teh je trenutno 1571, so poleg sicer nižje osnovne plače deležni številnih dodatkov. Poleg vseh drugih, dogovorjenih s kolektivno pogodbo, so v letošnjem letu dobili enkratni draginjski dodatek. Zaposleni v hotelsko-gostinskem sektorju so dobili deficitarni dodatek, petodstotnega dviga plače pa so bili deležni tisti zaposleni, ki niso bili deležni variabilnega dela plače zaradi uspešnosti delovne skupine.

"Prekinitev dela bi negativno vplivala na poslovni izid in posledično povzročila nižji znesek iz poslovne uspešnosti oziroma ta zaposlenim ne bi bila izplačana," je še dejal Repinc.