Foto: BoBo
Foto: BoBo

"Od lastnikov v vsem tem času nismo dobili ničesar. Na nas so pozabili tudi pri določanju kritične infrastrukture. V odlokih nismo bili nikoli deležni nobene spodbude za naša prizadevanja, omenjeni smo bili le kot tisti, ki morajo delati ne glede na zaprtje," so zapisali v sindikatu poštnih delavcev (SPD) in dodali, da številne okužbe med njimi pričajo o tem, da v epidemiji niso bili nič manj izpostavljeni tveganju okužbe od vseh poklicev, ki so jim pripadli vsi dodatki.

Ob tem dodajajo, da so vedno znova morali povzdigniti glas za svoje pravice, med drugim so si sami morali izboriti 100-odstotno nadomestilo za okužene sodelavce, pa tudi dodatka za poslovno uspešnost in za povečan obseg dela.

Na upravo Pošte Slovenije so naslovili tudi zahteve, ki se nanašajo na ustreznost razmerja med njihovimi delovnimi obveznostmi in pravicami.

Prepričani so, da ne morejo privoliti v to, da bodo samo poslušali o svojih obveznostih, a za te ne dobili ustreznega plačila, in o ureditvi pogojev, kar je za nekatere v epidemiji samoumevno.

Poziv k spremembi zakonodaje

V sindikatu so znova poudarili, da je nujno potrebna sprememba zakonodaje, ki ureja delo podjetja, kar že desetletje zaman poziva politiko tudi uprava, saj Pošta Slovenije tudi po njihovem mnenju ni in ne more biti običajna pridobitna gospodarska družba.

"Dobili smo veliko obljub, tudi obljubo gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ki je aprila leta 2016 obljubil ureditev zakonodaje. A ostalo je le pri praznih obljubah," so še dodali v sindikatu, kjer so pripravili spremembo zakonodaje in v mesecu dni zbrali nekaj manj kot 8000 podpisov.

Predloge so predstavili vsem parlamentarnim strankam in prejeli pozitivne odzive, a jih je na odboru za gospodarstvo pričakala hladna prha in zavrnitev njihovega predloga. Politika na njih po mnenju sindikata ni pozabila le takrat, ko se je borila za vodilne položaje v podjetju.

Potem ko je bil generalni direktor Boris Novak pred kratkim sporazumno razrešen, njegovo mesto pa je začasno prevzel prvi nadzornik Tomaž Kokot, v omenjenem sindikatu sumijo, da se bo tudi tokrat zgodila le menjava človeka na vrhu Pošte Slovenije, poslovni model vodenja pa bo ostal nespremenjen. Skrbi jih tudi dejstvo, da se pozablja na usodo skoraj 8000 zaposlenih v skupini oziroma se jih obravnava zgolj kot strošek v bilanci.

Ker so zaposleni po njihovem mnenju s stanjem na pošti in odnosom lastnika vse bolj nezadovoljni, so v sindikatu še opozorili, da znajo stopiti skupaj, če je treba tudi s stavko ali zamrznitvijo dela.

Uprava pravi, da vodi socialni dialog

Na odprto pismo so se že odzvali v poslovodstvu družbe in zapisali, da vlagajo veliko naporov za zagotovitev prenosa poštnih pošiljk na varen način za zaposlene in uporabnike. Ob tem zagotavljajo, da ves čas vodijo dejaven socialni dialog z obema sindikatoma, se odzivajo na pripombe socialnih partnerjev in spoštujejo vse sklenjene dogovore. Samo med letoma 2017 in 2020 so za izboljšanje pogojev dela in materialnih ter socialnih pravic zaposlenih namenili skupaj dodatnih 37,7 milijona evrov.

Sicer pa si v podjetju ob spremenjenih razmerah na trgu in hitro padajočih količinah pisemskih pošiljk ter hkratni zavezi po vzdrževanju visoke gostote poštnega omrežja tudi sami prizadevajo za nujno potrebne spremembe zakona o poštnih storitvah, to pa bodo počeli še naprej.

Kot so še dodali, so marca začeli pogajanja za novo kolektivno pogodbo, ki prav tako obravnavajo nekatere aktualne teme. Dogovor o novi kolektivni pogodbi želijo uveljaviti z letom 2022.